V Sloveniji se, gledano dolgoročno, približno na pet let zgodi večji gozdni požar, zaradi česar so v teh letih sorazmerno večji tudi izpusti TGP. Največji izpusti TGP zaradi gozdnih požarov, odkar beležimo podatke, so bili leta 2022, ko je na Goriškem Krasu pogorelo več kot 3.000 ha gozdnih površin. Z višjimi temperaturami, sušami in pogostejšimi vročinskimi valovi je verjetno, da se bo tveganje za nastanek požarov povečalo, kar pomeni večjo negotovost in pogostejše emisijske vrhove.

Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti je leta 2024 znašalo 671 GWh. Za več kot polovico manjši prihranki kot leto prej so predvsem posledica tega, da so zavezanci svoje obveznosti v veliki meri pokrili z neizkoriščenimi presežki prihrankov iz preteklih let. Ciljna vrednost za leto 2024 je bila vseeno presežena za 38 % – s prenosom dela presežnih prihrankov iz leta 2023 v okviru sheme za zavezance so prihranki energije znašali 1.028 GWh.

Od razpoložljivega dohodka je v veliki meri odvisna raven potrošnje  gospodinjstev kot tudi varčevanje ali naložbe. Je temeljni kazalec materialne blaginje gospodinjstev.

Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v Sloveniji je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Podravski in Pomurski regiji, najmanjša pa v Osrednjeslovenski statistični regiji (2022 – 2024). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je od 62/100.000 prebivalcev v letu 2017 na 43/100.000 prebivalcev v letu 2024. Realna vrednost umrljivosti zaradi bolezni dihal se je v letu 2021 močno znižala. To pripišemo t.i. »učinku žetve« (ang. harvesting effect) COVID 19.

Kakovost kopalnih voda obalnega morja je odlična, kar Slovenijo uvršča v sam vrh med državami Evropske unije.