Predelamo le polovico gradbenih odpadkov, medtem ko potreba po naravnih mineralnih surovinah narašča.

V zadnjih dveh letih se količina prevzetih izrabljenih avtomobilskih gum (IG) rahlo povečuje, vendar se je povečala tudi količina gum danih na trg. V letu 2017 je bilo v predelavo oddanih 70 % gum, danih na trg. Letno nastane okoli 17.000 ton IG. V letu 2017 je bio 64 % IG oddanih v snovno, 36 % pa v energetsko predelavo.

Z naraščanjem števila novo registriranih motornih vozil, narašča tudi število izrabljenih vozil.
Po končani uporabi postane vozilo nevaren odpadek – izrabljeno vozilo. Sistem razgradnje vzpostavljen od leta 2004 vzpostavlja možnosti za doseganje zastavljenih ciljev ponovne uporabe (80 %) in recikliranja (85 %), ki jih Slovenija dosega. Kljub temu je vanj še vedno zajetih manj izrabljenih vozil od pričakovanih.

Količina nastalih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je po letu 2007, ko so bile dosežene najvišje vrednosti, pričela upadati. Leta 2009 jih je nastalo 5,85 milijonov ton. Količina predelanih odpadkov v zadnjih letih narašča, odloži se jih vedno manj.

Zaradi nižje gradbene aktivnosti je snovna produktivnost v Sloveniji v obdobju 2007 do 2012 rasla hitreje kot v povprečju EU. V letu 2018 je znašala 1,86 SKM/kg, vendar bo cilj 3,5 SKM/kg do leta 2030, ob ponovni oživitvi gradbene dejavnosti, težko doseči. Veliko več pozornosti bo tako potrebno posvetiti ukrepom za prehod v krožno gospodarstvo.

V letih od 2002 do 2005 je opazen trend izboljševanja kakovosti kemijskega stanja in saprobiološke kakovosti površinskih vodotokov.
Kazalec od leta 2006 zaradi spremembe zakonodaje nadomesti kazalec [VD12] Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda.