V Sloveniji je bilo v letu 2024  29 % otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 0-20 µg PM₁₀/m³  in 71% otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 21-30 µg/m³, v večjih mestih. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM₁₀ pod 26 µg/m³. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo v Sloveniji v letu 2018 približno 2 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 µg PM_10/ m³, v letu 2019 pa kar 53 %, k sreči so se koncentracije v letu 2023 znižale, nekoliko pa so se dvignile leta 2024.

Otroci v nekaterih osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Ljubljana izpostavljeni hrupu cestnega prometa. Od 105 vrtcev in 54 osnovnih šol je le pri 1 vrtcu mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča 55 dB(A), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 29 osnovnih šolah in 48 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je v teh 29 osnovnih šolah obiskovalo pouk 11.925 učencev,  48 vrtcev pa je obiskovalo 5.946 otrok.

Otroci v osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Nova Gorica le delno izpostavljeni previsokim ravnem hrupa zaradi cestnega prometa. Od 16 vrtcev in 12 osnovnih šol ni pri nobeni stavbi mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 3 šolah in 5 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena na najbolj izpostavljeni fasadi.

Od 34 vrtcev in 22 osnovnih šol pri nobeni stavbi mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ni presežena z vseh strani stavbe. Pri 12 osnovnih šolah in 24 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v mestu Maribor v teh 12 osnovnih šolah 4.097 učencev, v 24 vrtcih pa 2.909 otrok.

Onesnaženost zraka z delci PM₁₀ je bila v letu 2021 najnižja odkar izvajamo meritve. Prvič ni na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM₁₀ (50 µg/m³)  presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Tudi letna mejna vrednost za delce PM₁₀ v letu 2021 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.

Reciklaža komunalnih odpadkov v Sloveniji narašča, leta 2012 je bila skoraj 40 odstotna. Odlaganje odpadkov z leti upada, v letu 2012 smo odložili 42 odstotkov komunalnih odpadkov. Sežig ostaja minimalen, nekaj več kot odstotek.

Leta 2008 se je nadaljeval trend zmanjševanja letnih količin odloženih odpadkov tako na odlagališčih, ki so javna infrastruktura, kot tudi na tistih v upravljanju industrije. Na odlagališčih, ki so javna infrastruktura je bilo leta 2008 odloženih 835,3 tisoč ton na tistih v upravljanju industrije pa 207,8 tisoč ton odpadkov.

V Sloveniji je v zadnjem desetletju (2012–2021) v povprečju nastalo okoli 135 tisoč ton nevarnih odpadkov letno. Ti odpadki so predstavljali od 1 % do 3 % vseh nastalih odpadkov v Slovenij. Ker vsebujejo okolju in zdravju škodljive snovi, jih je potrebno zbirati, predelovati ali odstranjevati ločeno od ostalih odpadkov.

Vsak prebivalec Slovenije je v zadnjem desetletju (2012–2021) v povprečju zavrgel okoli 3,5 kg nevarnih komunalnih odpadkov letno, od tega največ z odpadno električno in elektronsko opremo (63 %).

Delež zbranega odpadnega olja je glede na količino prodanega olja od leta 2004 iz 15 % zrasel na 30 % v letu 2007, kar je tudi cilj. Tudi v letih 2008 in 2009 se je ta delež gibal nad 30 %. V zadnjih letih se povečuje tudi predelava oz. sežig odpadnega olja glede na odstranjeno olje, kar kaže na uporabo tega odpadka kot vir dodatnega energenta.

Domača poraba snovi je v Sloveniji leta 2020 znašala skoraj 28 milijonov ton (13,1 ton na prebivalca) in je bila za 2,6  % nižja kot leta 2019. Količina izkoriščene biomase se je glede na leto 2019 zmanjšala za 1,5 %, prav tako se je za 1,5 % znižala tudi količina izkoriščenih nekovinskih mineralov.  Količina fosilnih energetskih surovin se je v 2020 povečala za 1 % glede na predhodnje leto. V letu 2020 smo uvozili 3,3 milijonov ton več snovi kot smo je izvozili.