[RE15] Indeks odnosa gospodinjstev do finančnih spodbud za učinkovito rabo in obnovljive vire energije 
Ključno sporočilo
Več kot polovica gospodinjstev v Sloveniji je že uporabilo finančne spodbude za učinkovito rabo in obnovljive vire energije ali o tem aktivno razmišlja. Indeks naklonjenosti gospodinjstev finančnim spodbudam, ki jih ponuja Eko sklad, se je pozitivno povečal za 4 indeksne točke od leta 2019 do leta 2022, ko je znašal 52 na lestvici od 0 do 100. Naklonjenost tem finančnim spodbudam je med regijami različna. Po eni strani poznavanje in zanimanje za storitve Eko sklada upada, po drugi strani pa narašča delež gospodinjstev, ki so se ponovno odločila za te storitve. To poudarja potrebo po večji stopnji zavedanja o storitvah Eko sklada, saj bolje informirana gospodinjstva pogosteje izkoristijo te priložnosti.
Definicija
Indeks naklonjenosti prikazuje stališča, namere in ravnanje gospodinjstev glede finančnih spodbud za učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Gospodinjstva se glede na mnenje delijo v dva segmenta: tista, ki se v nobenem primeru ne bi odločila za okoljsko naložbo in tista, ki bi morda se pod določenimi pogoji. Namera zajema gospodinjstva, ki storitev Eko sklada še niso uporabila, ker jim bodisi ne ustrezajo pogoji, bodisi preferirajo drugo obliko financiranja. Ravnanje pa opisuje tiste, ki so že kadarkoli uporabili katero od storitev Eko sklada.
Grafi
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| Vrednost kazalca [indeksne točke (0-100)] | |
|---|---|
| 2019 | 47,91 |
| 2022 | 51,78 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| 2019 [%] | 2022 [%] | |
|---|---|---|
| nenaklonjeni | 42,71 | 40 |
| naklonjeni | 26 | 20 |
| v načrtovanju | 8 | 13 |
| uporabniki | 23 | 27 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| Dobro poznam, imam vse potrebne informacije [%] | Poznam [%] | Slabo poznam, želel/a bi izvedeti več [%] | Slabo poznam in me ne zanima [%] | Ne poznam, želel/a bi izvedeti več [%] | Ne poznam in me ne zanima [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2017 | 10,85 | 45,02 | 22,18 | 9,62 | 6,88 | 5,44 |
| 2019 | 4,29 | 29,66 | 25,39 | 11,49 | 12,91 | 16,25 |
| 2022 | 6,25 | 34,84 | 21,01 | 12,51 | 9,51 | 15,87 |
Osnova: gospodinjstva, ki še niso uporabila storitev Eko sklada (odgovora, ki se nanašata na brezplačno pomoč in druge finančne inštrumente sta bila dodana v letu 2024) ()
| Ne poznam / nisem poznal/a teh možnosti [%] | Nisem se še odločil/a za okoljsko naložbo, ki jo lahko sofinancira Eko sklad [%] | Postopek je prezahteven [%] | Subvencije niso dovolj ugodne [%] | Krediti niso dovolj ugodni [%] | Drugo [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2017 | 24,34 | 44,39 | 12,84 | 10,46 | 7,62 | 13,15 |
| 2019 | 26,04 | 55,69 | 13,74 | 8,27 | 6,96 | 6,93 |
| 2022 | 29,65 | 31,98 | 9,52 | 8,50 | 3,74 | 16,60 |
Osnova: Gospodinjstva, ki še niso uporabila storitev Eko sklada ali če so v zadnjih 5 letih izvedlo kako okoljsko naložbo brez finančne spodbude Eko sklada. Leta 2022 sta bila dodana dva pogoja. ()
| Če bi bila subvencija višja [%] | Če bi bili krediti bolj ugodni [%] | Če bi bili postopki enostavnejši [%] | Če bi bilo svetovanje bolj dostopno [%] | Drugo [%] | V nobenem primeru se ne bi odločil za okoljsko naložbo [%] | Če bi imeli brezplačno pomoč na domu pri pripravi vloge in dokumentacije za spodbudo Eko sklada [%] | Če bi bili na voljo drugi finančni instrumenti, ki jih Eko sklad ne ponuja [%] | Ne vem [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2017 | 64,15 | 48,70 | 53,87 | 32,54 | 9,37 | 8,46 | |||
| 2019 | 54,34 | 34,74 | 50,92 | 21,80 | 7,45 | 7,13 | 0 | 0 | 1,85 |
| 2022 | 54,21 | 35,85 | 54,28 | 23,64 | 0 | 0 | 34,94 | 0,59 | 0 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| Nepovratna finančna spodbuda (subvencija) [%] | Ugoden kredit [%] | Kombinacija subvencije in kredita [%] | Brezplačno energetsko svetovanje (ENSVET) [%] | Drugo [%] | Nisem še uporabil-a nobene storitve Eko sklada [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2017 | 23,63 | 2,49 | 2,10 | 4,63 | 0,51 | 70,49 |
| 2019 | 29,67 | 6,04 | 5,47 | 5,19 | 0,52 | 61,58 |
| 2022 | 31,67 | 3,22 | 5,70 | 2,58 | 0,39 | 56,45 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2024
Cilji
- izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, vključno z uporabo obnovljivih virov energije (1),
- izboljšanje energetske učinkovitosti in povečanje deleža obnovljivih virov energije (2),
- zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti (3),
- zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije (3),
- vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja (3),
- raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja (3),
- izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko (3),
- vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev (3),
- krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja (3),
- do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost vsaj za 35 % (4),
- graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način (5).
Komentar
Indeks naklonjenosti gospodinjstev finančnim spodbudam, ki jih ponuja Eko sklad je relativno visok. Od leta 2019 ko je na lestvici od 0 do 100 dosegel vrednost 48, je narasel in leta 2022 dosegel vrednost 52 (slika RE15 -1). Razlog za zvišanje vrednosti indeksa je v statistično značilnemu povečanju segmenta gospodinjstev, ki so dejansko že uporabila finančne spodbude, in segmenta gospodinjstev, ki aktivno razmišljajo o finančnih spodbudah, ampak jih ne izkoriščajo.
Na podlagi izračuna smo gospodinjstva razvrstili v štiri segmente. V primerjavi z letom 2019 se je statistično značilno povečal segment gospodinjstev, ki razmišljajo o finančnih spodbudah Eko sklada, a jih na koncu ne uporabijo (2022: 13 %, 2019: 8 %) in segment tistih, ki so že prejela finančno spodbudo Eko sklada (2022: 27 %, 2019: 23 %). Po drugi strani pa se je zmanjšal segment tistih, ki so naklonjena okoljskim naložbam in bi se za finančne spodbude odločila pod določenimi pogoji (2022: 20 %, 2019: 26 %). Segment gospodinjstev, ki jih storitve Eko sklada ne zanimajo (2022: 40 %, 2019: 43 %), se ni značilno spremenil (slika RE15 -2).
Poznavanje Eko sklada je sicer visoko, vendar se zmanjšuje. Leta 2017 je za Eko sklad slišalo 88 % gospodinjstev, do leta 2022 pa je ta odstotek upadel na 75 %. Hkrati se je povečal delež gospodinjstev, ki Eko sklada ne poznajo ali ga poznajo slabo, pa si ne želijo izvedeti več. Leta 2017 je bilo takih gospodinjstev 15 %, leta 2022 pa že 29 % (slika RE15 -3).
Gospodinjstva, ki še niso uporabila finančnih spodbud, kot glavne razloge za neuporabo navajajo nepoznavanje možnosti in neodločitev za okoljsko naložbo, ki bi jo lahko financiral Eko sklad. Medtem ko se je delež gospodinjstev, ki te možnosti ne poznajo, povečal (2022: 30 %, 2019: 26 %, 2017: 24 %), se je delež tistih, ki se niso odločili za okoljsko naložbo, zmanjšal (2022: 32 %, 2019: 56 %, 2017: 44 %) (slika RE15 -4).
Kot primere, pod katerimi pogoji bi se lažje odločila za finančne spodbude, so gospodinjstva navedla višje subvencije (54 %), poenostavitev postopka (54 %), ugodnejše kredite (36 %) ter brezplačno pomoč na domu pri pripravi vloge in dokumentacije (35 %) (slika RE15 -5).
Čeprav se je poznavanje Eko sklada zmanjšalo, opažamo pozitiven trend uporabe njegovih storitev med gospodinjstvi, ki so za Eko sklad že slišala. Delež gospodinjstev, ki poznajo Eko sklad in so uporabila njegove storitve. Leta 2017 je storitve uporabilo 30 % teh gospodinjstev, leta 2019 38 %, leta 2022 pa že 44 % (slika RE15 -6).
Analiza indeksa po združenih statističnih regijah – podatki so zaradi majhnih vzorcev za določene regije združeni – kaže, da je naklonjenost finančnim spodbudam za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, ki jih podeljuje Eko sklad, med regijami različna. Najvišje vrednosti indeksa naklonjenosti beležimo v gorenjski statistični regiji (60), najnižje pa na območju združenih statističnih regij posavske in jugovzhodne Slovenije (46) (slika RE15-7).
Na podlagi raziskave REUS je očitno, da je treba kljub dobremu poznavanju Eko sklada izboljšati njegovo prepoznavnost in intenzivneje ozaveščati o okoljskih naložbah, saj bolje informirana gospodinjstva pogosteje izkoristijo njegove finančne spodbude. Poleg tega je uporaba storitev Eko sklada odvisna od višine subvencije, enostavnosti postopkov in ugodnih kreditov.
Metodologija
Indeks vključuje več vprašanj, ki ocenjujejo tri vidike odnosa gospodinjstev do finančnih spodbud: stališča, namere in ravnanje. Na podlagi odgovorov smo gospodinjstva razvrstili v različne razrede. V najvišjem razredu so gospodinjstva, ki so že prejela finančno spodbudo. Sledijo jim gospodinjstva, ki so o finančni spodbudi razmišljala, vendar se zanjo niso odločila, nato tista s pozitivnim mnenjem, in na koncu gospodinjstva z nevtralnim ali negativnim mnenjem o tej temi. Vsakemu razredu smo dodelili utež od 0 do 1: 0 za segment z nevtralnim ali negativnim odnosom in 1 za segment, ki je finančno spodbudo že prejel. Ostali segmenti so prejeli vmesne ocene. Na tej podlagi smo izračunali vrednost indeksa, ki se giblje od 0 do 100, pri čemer višja vrednost pomeni večjo naklonjenost finančnim spodbudam.
Cilji povzeti po:
- Direktivi (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti
- Uredbi (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (21. 12. 2018)
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 960-VIII, (19. 12. 2019)
- Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN), sprejet na Vladi RS 27.2.2020
- Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 (11. 12. 2019)
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2017-2022
Datum zajema podatkov za kazalec: 10.10.2024
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2017, 2019 in 2022.
Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev.
Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.
Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
- število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva.
V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.
Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu smo zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalca:
Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.