Kazalec spremlja izpostavljenost prebivalstva ozonu na podlagi izračuna SOMO₃₅, ki je merilo za kumulativno letno izpostavljenost prebivalcev troposferskemu (prizemnemu) ozonu.

Kratkoročna (nekaj ur ali dni) ali dolgoročna (več mesecev ali let) izpostavljenost ljudi ozonu lahko povzroči številne škodljive strukturne, funkcionalne in biokemijske spremembe v dihalnem sistemu, ki so povezane z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečanjem odzivnosti dihal, oslabitvijo obrambnega mehanizma dihal in poslabšanjem astme. Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, med drugim vplive na delovanje srca, razvoj ateroskleroze, zaradi učinka kopičenja pa tudi vpliv na večjo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal in srčno žilnih bolezni.

Zaradi negativnega vpliva ozona tako na okolje kot na zdravje ljudi, problematiko ozona z vidika obremenjevanja okolja obravnava zakonodaja EU, priporočila za zdravje ljudi pa podaja Svetovna zdravstvena organizacija. Ta za zaščito zdravja ljudi priporoča največjo dnevno osemurno srednjo vrednost za ozon - 100 µg ozona/m³. Iz praktičnih razlogov se za oceno izpostavljenosti in vplivov ozona na zdravje priporoča upoštevanje mejne koncentracije ozona pri 70 mg/m³ ali t.i. kazalec izpostavljenosti SOMO₃₅ (Sum of Ozone Means Over 35 ppb).

Slovenija se uvršča med države, kjer se zlasti v poletnih mesecih redno pojavljajo višje koncentracije troposferskega ozona (EEA, 2014). Glede obremenjenosti zunanjega zraka z ozonom v Sloveniji najbolj izstopa Primorska (območje SIP), predvsem njen obalni del.

Kratkoročna (nekaj ur ali dni) ali dolgoročna (več mesecev ali let) izpostavljenost ljudi ozonu lahko povzroči številne škodljive strukturne, funkcionalne in biokemijske spremembe v dihalnem sistemu, ki so povezane z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečanjem odzivnosti dihal, oslabitvijo obrambnega mehanizma dihal in poslabšanjem astme (WHO, 2006). Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, med drugim vplive na delovanje srca, razvoj ateroskleroze, zaradi učinka kopičenja pa tudi vpliv na večjo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal in srčno žilnih bolezni (WHO, 2013; WHO, 2008).

Raziskave o vplivih ozona na zdravje (študije časovnih vrst) so pokazale 1-2 % povečanje dnevne umrljivosti zaradi izpostavljenosti ozonu pri koncentracijah ozona nad 70 µg/m³, z naraščanjem koncentracije nad to vrednostjo pa so vplivi na zdravje vse bolj številni in hudi (WHO, 2006). Pri nižjih koncentracijah ozona je določitev obsega vplivov na zdravje zelo nezanesljiva, ravno tako na nivoju populacije ni možno določiti zanesljive vrednosti praga za vplive ozona na zdravje (na primer na umrljivost) (WHO, 2013). Zato se iz praktičnih razlogov za oceno izpostavljenosti in vplivov ozona na zdravje upošteva preseganje koncentracije ozona nad 70 mg/m³, računano kot največja dnevna 8-urna drseča srednja koncentracija ozona. Preseganje koncentracije ozona nad 70 µg/m³ (ali 35 ppb) za vsak dan v obdobju enega leta je t.i. kazalec izpostavljenosti SOMO₃₅ (Sum of Ozone Means Over 35 ppb) (UNECE, 2004). Za kazalec SOMO₃₅  ne obstajajo oziroma niso definirane mejne, t.j. dopustne vrednosti, temveč predstavlja kazalec kumulativno letno izpostavljenost ozonu in je izhodišče za kvantifikacijo vplivov ozona na zdravje za določene zdravstvene izide po metodologiji WHO (Martuzzi in sod., 2006).

Slika ZD29-1 kaže vrednosti kazalca SOMO₃₅ na merilnih mestih v okviru državne monitoring mreže za kakovost zraka v Sloveniji. Najvišje vrednosti kazalca SOMO₃₅ so bile v obdobju 2002-2019 izračunane na Krvavcu, kjer so sicer zaradi višje lege in ostalih posebnosti lokacije koncentracije ozona tudi sicer med najvišjimi. Višje vrednosti kazalca SOMO₃₅ so bile izračunane tudi na merilnem mestu Otlica, ki predstavlja merilno mesto na višji legi z značilnostmi podeželskega ozadja primorskega območja (območje SIP) ter na merilni postaji Iskrba z značilnostmi podeželskega ozadja celinskega območja (območje SIC). Vsa tri omenjena merilna mesta so na območjih, ki so relativno redko poseljena, zato z vidika ocene in spremljanja potencialne izpostavljenosti ljudi niso merodajna, so pa pomembna za spremljanje naravnega ozadja ozona.

Med merilnimi mesti v mestnem okolju, kjer živi (in je potencialno izpostavljenih) največ ljudi, so bile najvišje vrednosti kazalca izračunane na merilnih mestih Nova Gorica in Koper. Najvišja vrednost kazalca SOMO₃₅ v obdobju 2002-2019 je bila izračunana v Novi Gorici v letu 2003, ko je znašala 11343 µg/m³.d. Po letu 2007, ko so se pričele redne meritve izvajati tudi na merilnem mestu v Kopru, pa so bile najvišje vrednosti kazalca izračunane v Kopru. Na tem merilnem mestu je bila v obdobju 2007–2019 najvišja vrednost kazalca SOMO₃₅ izračunana v letu 2012 in sicer 9968 µg/m³.d.

Vrednost kazalca je odvisna od meteoroloških in naravnih pogojev (nastanka ozona pri fotokemičnih reakcijah v atmosferi), od regionalnih značilnosti in reprezentativnosti lokacije merilne postaje, kjer se izvajajo meritve, od razpoložljivosti podatkov. Zato je smiseln prikaz drsečih 3-letnih povprečij vrednosti kazalca po značilnostih lokacije oziroma območja (Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Ur. l. RS, 9/11, 8/15, 66/18) in tipih merilnih mest (Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11, 6/15, 5/17). Tako zglajene vrednosti kazalca SOMO₃₅ v obdobju 2002–2018 so prikazane na sliki ZD29-2. Pri tem so bila merilna mesta razvrščena po naslednji shemi:

• Primorsko območje ali območje SIP: merilna mesta Nova Gorica in Koper (mestno ozadje-SIP) in Otlica (podeželsko ozadje SIP);
• Celinsko območje ali območje SIC: merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik (mestno ozadje-SIC), Trbovlje (predmestno ozadje-SIC), Maribor center in Zagorje (mestno-prometni tip-SIC), Murska Sobota Rakičan (kmetijsko-podeželski tip-SIC) in Iskrba (podeželsko ozadje SIC).

Slika ZD29-2 kaže, da so ozonu najbolj izpostavljeni prebivalci mestnega okolja primorskega območja oziroma območja SIP (merilni mesti Koper in Nova Gorica). Na območju SIC je bila vrednost kazalca SOMO₃₅ največja v kmetijsko-podeželskem okolju (merilno mesto Murska Sobota-Rakičan), sledijo merilna mesta mestnega ozadja (Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik), merilno mesto predmestnega ozadja (Trbovlje) in merilni mesti mestno-prometnega ozadja območja SIC (Maribor center in Zagorje). Na slednjem je izkazan trend povečevanja drsečih 3-letnih povprečnih vrednosti kazalca v opazovanem obdobju 2002-2019.

Primerjava izpostavljenosti prebivalcev v 41 evropskih državah in EU-28, slika ZD29-3, kaže, da so vrednosti kazalca SOMO₃₅ večje v državah južne in jugovzhodne Evrope v primerjavi z državami v severnih in severozahodnih območjih, kjer so vrednosti kazalca redko večje od 4000 µg/m³.d. Večje vrednosti se bolj pogosto kot v nižinah pojavljajo tudi v goratih predelih južno od 50 stopinj geografske širine. Za leto 2016 je na primer ocenjeno, da okoli 14 % prebivalcev Evrope živi na območjih, kjer so vrednosti kazalca SOMO₃₅ večje od 6000 µg/m³.d., zlasti južni in jugovzodni del, npr. Albanija, Ciper, Grčija, Italija, Malta, Monako, Črna Gora, Španija in Turčija. Med države z vrednostmi kazalca SOMO₃₅ nad 6000 µg/m³.d. se uvršča tudi Slovenija, zlasti njen zahodni del z Obalo in Goriško (EEA, 2019).

Vrednosti kazalca v območju med 6000 in 8000 µg/m³.d. so približno primerljive z 93,2 percentilom največjega dnevnega 8-urnega povprečja, ki znaša 120 µg/m³. Ta primerjava dopušča nekoliko arbitrarno izbiro »praga« vrednosti kazalca pri 6000 µg/m³.d. in sicer bolj za namen opisa opazovanih porazdelitev vrednosti kazalcev SOMO₃₅  v prostorskem in časovnem kontekstu, kakor za vrednotenje dejanske izpostavljenosti. Analiza trenda populacijsko uravnoteženih vrednosti kazalca SOMO₃₅ kaže dokaj podoben vzorec gibanja in rahlo upadanje vrednosti v obdobju 2005-2016, ki je statistično značilno s povprečnim zmanjšanjem za okoli 95 µg/m³.d. na leto (ETC/ACM 2018).