Kazalec prikazuje gibanje povprečnih letnih temperatur zraka in letnih količin padavin v izbranih krajih v Sloveniji v obdobju 1961-2015. Poleg slovenskih razmer smo vključili prikaz poteka povprečne svetovne temperature, ki kaže, da je bilo leto 2015 najtoplejše doslej. Povzeli smo tudi podnebne projekcije spremembe povprečne temperature in letnih padavin po kazalcih, ki jih je objavila Evropska agencija za okolje.

Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik v razvoju človeške civilizacije. Podnebje se spreminja hitreje, kot se je v preteklosti človeške vrste, in podnebne spremembe veljajo za enega največjih sodobnih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo (Svetovna meteorološka organizacija, 2016).

Po nižinah je bilo v Sloveniji leto 2015 drugo ali tretje najtoplejše doslej, takoj za rekordno toplim letom 2014. Na Kredarici je bila povprečna temperatura leta 2015 0,6 °C, kar je največ, odkar na Kredarici neprekinjeno spremljamo vremenske razmere.

Opazovanje temperature v Sloveniji je pokazalo, da je bilo v obdobju 1951–2015 največ nadpovprečno toplih let v zadnjih treh desetletjih (Mesečni bilten ARSO, 2016). Najhitrejši trend naraščanja smo zabeležili v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja, v tem stoletju se je naraščanje nekoliko upočasnilo, leti 2014 in 2015 pa spet kažeta na hitrejše nadaljevanje ogrevanja. Povprečna letna temperatura se je v zadnjih petdesetih letih na vzhodu dvignila nekoliko bolj kot na zahodu države. Dvig temperature je bil občuten v vseh letnih časih, najbolj pri poletni temperaturi. Izpostavljamo, da se trend naraščanja nadaljuje in slovensko podnebje je že približno 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja.

Po izrazito namočenem letu 2014 je leta 2015 padavin večinoma opazno primanjkovalo, izjema je bila le Bela krajina, če padavine primerjamo s povprečjem obdobja 1961–1990, torej z obdobjem, ko se podnebne spremembe zaradi naraščanja toplogrednih plinov še niso odvijale tako hitro, kot se v zadnjih desetletjih. Podrobno so podnebne razmere vsak mesec sproti opisane v mesečnem biltenu Naše okolje, ki ga izdaja Agencija RS za okolje.

V Sloveniji so razlike v količini padavin med regijami zelo velike, saj v Julijskih Alpah dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. Na državni ravni se je letna višina padavin v obdobju 1961–2011 zmanjšala za 2 do 4 %. Upad je bil večji v zahodni in južni Sloveniji. Približno polovico zmanjšanja lahko pripišemo pomladi, v ostalih letnih časih pa je sprememba precej manjša. Za razliko od temperaturnih trendov so padavinski mnogo bolj raznoliki, predvsem med pokrajinami je spremenljivost večja. Več preglavic kakor spremenljivost letnih padavin nam povzročajo odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, kakršna so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni časi. Posledice večjih odklonov od običajnih vrednosti se lahko kažejo kot suše in poplave, obilne padavine lahko sprožijo plazenje zemljišča.

V poletnih mesecih se trendi po območjih razlikujejo, na severu so večinoma pozitivni, drugod negativni, najbolj očitno na alpsko-dinarski pregradi. Jeseni na zahodu, severozahodu, jugu in skrajnem severovzhodu prevladuje negativen trend. V zimskih mesecih so trendi prav tako šibki in prostorsko neenotni.  

Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Podatki o podnebnih trendih v Sloveniji obdobju 1961–2013 so dosegljivi na spletni strani Agencije RS za okolje.

Po Svetovni meteorološki organizaciji (WMO, 2016) povzemamo prikaz odklona povprečne letne svetovne temperature, na kateri je jasno prikazano, da je bilo leto 2015 v svetovnem merilu najtoplejše, odkar na osnovi meritev spremljamo povprečno svetovno temperaturo. Povprečna svetovna temperatura je leta 2015 presegla predindustrijsko raven za okoli 1 °C. Del izjemno velikega odklona v letu 2015 gre pripisati zelo močnemu pojavu El Niño.

Poznati spremembe, ki so se že dogodile je pomembno za razumevanje podnebja, za prilagajanje na spremembe, ki se bodo šele zgodile pa je bistveno predvideti prihodnji razvoj podnebja. V ta namen so izdelane projekcije prihodnjega razvoja podnebja.

Do sedaj razpoložljivi rezultati na Uradu za meteorologijo Agencije RS za okolje kažejo, da se bo v prihodnosti vsa Slovenija še naprej ogrevala. Do sredine stoletja bodo pomladi toplejše za 1,5 °C, vsi ostali letni časi pa celo za 2 °C. Za padavine podnebni scenariji kažejo precej večjo negotovost.

Za pomlad in jesen lahko pričakujemo tako zmanjšanje kot povečanje količine padavin, saj se predznak med obema mejama pričakovanih sprememb obrne. Za zimo in poletje pa je signal spremembe padavin bolj gotov. Pozimi se bo količina padavin verjetno povečala, medtem ko se bo poleti vsaj v južni polovici države zelo verjetno količina padavin zmanjšala.

Predstavljeni rezultati veljajo za A1B scenarij izpustov toplogrednih plinov, ki predstavlja srednjo pot med najbolj črnogledimi in najbolj optimističnimi scenariji gospodarsko-ekonomskih in družbenih sprememb v prihodnosti. Podrobnejši rezultati so dosegljivi na spletni strani ARSO. Za slovenske razmere so v pripravi natančnejše projekcije, ki bodo objavljene na spletni strani Agencije RS za okolje, ko bodo izdelane.

Povprečna letna temperatura bo do konca stoletja naraščala povsod po Evropi (EEA, 2016). V Sloveniji bo letni porast podoben kot na zahodnem in severnem Balkanu. Poleti bo porast temperature največji na jugu Evrope, pozimi pa na severu in severovzhodu celine. Za koliko se bo ozračje ogrelo, bo odvisno do naraščanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. Slika povzeta po Evropski okoljski agenciji prikazuje povprečne letne, poletne in zimske odklone za obdobje 2071-2100 od povprečja obdobja 1971–2000 ob predpostavki scenarijev RCP 4,5 (zgornja vrstica) in RCP 8.5 (spodnja vrstica). 

V tem stoletju projekcije kažejo na porast povprečne letne temperature v Sloveniji med 3 in 4,5 °C nad povprečje obdobja 1971–2000 (EEA, 2016) po slabšem scenariju in porast med 2,5 in 3,5 °C ob ugodnejšem razvoju naraščanja toplogrednih plinov v ozračju.

Po kazalcu Evropske agencije za okolje je sprememba v povprečju padavin v obdobju 2071–2100 prikazana glede na povprečje obdobja 1971-2000 za bolj neugoden scenarij dviga koncentracije toplogrednih plinov (RCP 8,5). V Sredozemlju se bo letna količina padavin zmanjšala, bolj izrazito poleti, ko bo zmanjšanje prizadelo celotno južno Evropo. Na severu Evrope se bodo padavine povečale, ne samo letno, ampak tudi poleti. Za Slovenijo te projekcije kažejo na rahlo povečanje letnih padavin in zmanjšanje v poletnem času.

Zelo verjetno je prav v dejavnostih, ki so povezane s posledicami spremenljivosti padavin, naša ranljivost za podnebne spremembe največja. Dodatno jo stopnjujejo tudi premalo premišljeni posegi v okolje in preskromna sredstva, ki jih država namenja upravljanju z vodami z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti. Pogrešamo tudi državno strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.