[VD15] Količinsko obnavljanje podzemne vode
Ključno sporočilo
Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v letu 2014 največja v zadnjih petdesetih letih.
Definicija
Kazalec prikazujemo z letno količino napajanja plitvih vodonosnikov podzemne vode v vseh vodnih telesih podzemne vode za celotno območje Slovenije (VD15-1
in VD15-2).
Podzemna voda se obnavlja z napajanjem vodonosnikov, ki je kompleksen proces dotoka vode v polno nasičeno cono v podzemlju. Napajanje letno ocenjujemo z
regionalnim vodno-bilančnim modelom in izrazimo z višino v vodonosnike infiltrirane vode (mm), oz. z indeksom letne spremenljivosti (povprečje obdobja
1981-2010 = 100).
Grafi
Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2015
Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2015
| 1971 | 1972 | 1973 | 1974 | 1975 | 1976 | 1977 | 1978 | 1979 | 1980 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| letno povprečje (v mm) | mm | 229 | 385 | 269 | 321 | 309 | 310 | 308 | 312 | 385 | 348 |
| odstopanje (v mm) | mm | -60 | 96 | -20 | 32 | 20 | 21 | 19 | 23 | 96 | 59 |
| odstopanje (v %) | % | -21 | 33 | -7 | 11 | 7 | 7 | 7 | 8 | 33 | 21 |
| obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) | mm | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 |
| 1981 | 1982 | 1983 | 1984 | 1985 | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | ||
| letno povprečje (v mm) | mm | 266 | 326 | 207 | 335 | 327 | 277 | 340 | 252 | 270 | 311 |
| odstopanje (v mm) | mm | -23 | 37 | -82 | 46 | 38 | -12 | 51 | -37 | -19 | 22 |
| odstopanje (v %) | % | -8 | 13 | -28 | 16 | 13 | -4 | 18 | -13 | -7 | 8 |
| obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) | mm | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 |
| 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | ||
| letno povprečje (v mm) | mm | 302 | 303 | 256 | 276 | 335 | 339 | 253 | 300 | 314 | 308 |
| odstopanje (v mm) | mm | 13 | 14 | -33 | -13 | 46 | 50 | -36 | 11 | 25 | 19 |
| odstopanje (v %) | % | 4 | 5 | -11 | -5 | 16 | 17 | -12 | 4 | 9 | 6 |
| obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) | mm | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 |
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
| letno povprečje (v mm) | mm | 273 | 277 | 184 | 337 | 282 | 222 | 243 | 340 | 321 | 400 |
| odstopanje (v mm) | mm | -16 | -12 | -105 | 48 | -7 | -67 | -46 | 51 | 32 | 111 |
| odstopanje (v %) | % | -6 | -4 | -36 | 17 | -2 | -23 | -16 | 18 | 11 | 38 |
| obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) | mm | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 | 289 |
| 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | ||||||||
| letno povprečje (v mm) | mm | 174 | 207 | 333 | 461 | ||||||
| odstopanje (v mm) | mm | -115 | -82 | 44 | 172 | ||||||
| odstopanje (v %) | % | -40 | -28 | 15 | 60 | ||||||
| obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) | mm | 289 | 289 | 289 | 289 |
Cilji
Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja večino potrebnih količin. Viri podzemne vode kažejo veliko prostorsko in časovno
spremenljivost. V zadnjem času je izražena tendenca vse pogostejših in bolj izrazitih hidroloških suš podzemne vode. Ker so v prihodnosti možne krize v
vodo oskrbi, ta indikator pridobiva na pomenu. Glavne koristi od metod uporabljenih za določitev indikatorja, kakor tudi indikatorja samega so sledeče:
- izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda ter napovedovanja in opozarjanja pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi (hidrološkimi sušami v
vodonosnikih);
- identifikacija območij podzemnih voda s pogostimi pojavi ali trendi hidroloških suš;
- izboljšanje upravljanja podzemnih voda na področju preskrbe prebivalstva s pitno vodo in ohranjanja ekosistemov, ki so povezani s podzemno vodo.
Komentar
Najmanjše obnovljene količine in hkrati tudi največje časovne spremenljivosti pri letnem obnavljanju podzemne vode v plitvih vodonosnikih so ocenjene v
telesih podzemne vode severovzhodne Slovenije (Slika VD15-1). V zadnjem desetletju je bilo povprečno napajanje vodonosnikov na območju Goričkega za več kot
10-krat manjše od napajanja vodonosnikov v Julijskih Alpah. Poleg tega velikega prostorsko spremenljivega napajanja vodonosnikov pa je v zadnjem desetletju
značilna tudi velika časovna spremenljivost. Indeksi letnega napajanja glede na povprečje obdobja 1981-2010 dosegajo velik razpon letnih količin napajanja, kar kaže na veliko količinsko občutljivost zalog podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije.
Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih Slovenije v letu 2014 višja od povprečja obdobja 1981-2010 (Slika VD15-2). Največje
odstopanje od povprečja obdobja 1981-2010 je bilo v letu 2014 v vodnih telesih Goričko in Murska kotlina ter Obala in Kras z Brkini.
Metodologija
Cilji in pravne podlage:
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06, poglavje IV. Urejanje voda, Okvirna direktiva o vodah (Direktiva 2000/60/ES),
Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS 39/06, 70/08, 108/09), Zakon o vodah (Ur. l. RS 110/02, 57/08), Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS 25/09),
Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS 31/09)
Vir podatkov:
Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH & Agencija RS za okolje); zbirke meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije
RS za okolje
Skrbnik podatkov:
Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, dr. Jože Uhan (vodja sektorja za hidrogeološke analize), dr. Mišo Andjelov (vodja projekta
državnega regionalnega vodno-bilančnega modeliranja).
Datum zajema podatkov za kazalec:
Kazalec je bil osvežen s podatki za leto 2014, ki so bili zajeti iz zbirk meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje v marcu 2014.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Kazalec se osvežuje letno.
Metodologija obdelave podatkov:
Obnovljive količine podzemne vode so ocenjene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & ARSO), ki ob upoštevanju klimatskih pogojev,
geološke zgradbe, vrste tal, rabe prostora, morfologije in hidrogeologije oceni letno realno evapotranspiracijo in izračuna posamezne komponente letnega
odtoka. Model je umerjen s hidrometričnimi podatki za obdobje 1971-2000 iz programa državnega monitoringa voda z zagotovljeno kakovostjo po standardu ISO
9001:2000. Vodnobilančna komponenta podzemnega odtoka predstavlja letno obnovljeno količino podzemne vode v mm, prikazano kot raster v ločljivosti 100x100
metrov (Slika VD15-1) in kot agregirano letno povprečje za celotno območje Slovenije (Slika VD15-2). Indeks s stalno osnovo povprečja obdobja 1981-2010 I
n/81-10
za leto n izrazimo kot I
n/81-10
= X
n
*100 / X
81-10
(Preglednica VD15-1).