Raba električne energije zajema električno energijo, ki je dostavljena porabniku za katero koli rabo. Kazalec ne vsebuje lastne rabe električne energije v elektrarnah in izgub v distribuciji. Upoštevana je raba električne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu, gospodinjstvih in ostali rabi.

Gibanje rabe električne energije vpliva na njeno proizvodnjo. Povezava ni enoznačna na ravni države, saj je z odprtjem trga z električno energijo v idealnem primeru potrebe po električni energiji možno zadovoljiti iz katerekoli elektrarne po Evropi. Kljub temu pa velja, zlasti zaradi omejitev pri prenosu električne energije, da večja potreba po električni energiji v Sloveniji vpliva na večjo proizvodnjo v Sloveniji. Zato je podatek o gibanju rabe električne energije dober kazalec za obremenjevanje okolja z njeno proizvodnjo.

Gibanje rabe električne energije po sektorjih podaja grobo sliko o uspešnosti zmanjševanja rabe električne energije. Zmanjšanje rabe oziroma znižanje rasti rabe električne energije je možno doseči z uporabo učinkovitejših naprav ali z zmanjšanjem potreb po električni energiji (ugašanje luči, ugašanje naprav v pripravljenosti, itd.).

Raba električne energije sama po sebi ne obremenjuje okolja. Zato pa močno obremenjuje okolje proizvodnja električne energije, pri čemer je stopnja obremenjevanja odvisna od načina proizvodnje oziroma uporabljenega goriva. Z gorivom je povezana tudi učinkovitost proizvodnje, na katero seveda vpliva tudi starost naprave. Naprimer, nove termoelektrarne s plinskimi turbinami, ki delujejo v kombiniranem ciklu, dosežejo 60 % izkoristek, nove premogove termoelektrarne pa med 40 in 50 % (glej EN13 - Učinkovitost proizvodnje električne energije). Učinkovitost proizvodnje električne energije dodatno znižuje lastna raba električne energije v proizvodnji ter izgube v prenosu in distribuciji. Kotli za pripravo sanitarne tople vode oziroma vode za ogrevanje imajo izkoristke višje od 90 %. Zato ima zamenjava ostalih vrst končne energije za električno energijo izrazito škodljiv vpliv na okolje.

Raba električne energije je leta 2008 znašala 12.726 GWh, kar je 4 % manj kot leto prej. Največji del odpade na predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (49 %), gospodinjstva (25 %) ter ostalo rabo (24 %). Na promet (za pogon vlakov in vlečnic oz. žičnic) odpade 2 % skupne rabe električne energije. V rabi končne energije je električna energija leta 2008 predstavljala slabih 21 %, kar je skoraj enako kot leta 2000.

Leta 2008 je bila skupna raba električne energije za 46 % višja kot leta 1992 in za 21 % višja kot leta 2000. V letu 2007 je bila z 0,7 % zabeležena najnižja letna rast skupne rabe po 1996, znižanje leta 2008 pa je prvo v celotnem obdobju.

Po sektorjih je raba v obdobju 1992-2008 največ porasla v ostali rabi (za 105 %), sledijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (34 %), promet (33 %) ter gospodinjstva (32 %).

Raba električne energije v ostali rabi je po eni strani porasla zaradi metodoloških sprememb v zajemu statističnih podatkov, saj je ta postavka izračunana kot razlika med celotno porabo električne energije v Sloveniji (brez lastne rabe elektrarn in izgub v omrežju) in porabo v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, gospodinjstva in promet, ter spremembe tarifne skupine (Merše, 2005), po drugi strani pa tudi zaradi rasti tega sektorja (leta 2008 je bila dodana vrednost realno za 94 % višja kot leta 1992). Leta 2008 se je raba povečala za slabih 21 %. Podobno povečanje je bilo zabeleženo tudi leta 2002, pri čemer se je raba leta 2003 zmanjšala za 23 %.

Raba električne energije je v obdobju 1992-2008 rasla s stopnjo 1,8 %, v zadnjih sedmih letih pa z 1,6 % letno. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je v šestnajstletnem obdobju rasla s povprečno letno stopnjo 4,4 % v zadnjih osmih letih pa s 5,0 %. Po letu 2000 se je raba znatno povečala leta 2003 zaradi postavitve nove elektrolize v proizvodnji primarnega aluminija in leta 2005 zaradi rasti rabe v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter gradbeništvu. Minimalna rast leta 2007 je posledica zmanjšanja rabe električne energije v panogi proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov (postopno zapiranje elektrolize B, ki se je končalo decembra tega leta) ter v gradbeništvu. Pomembno se je raba električne energije zmanjšala tudi v panogi proizvodnja hrane in pijač. Po drugi strani se je raba električne energije povečala pri proizvodnji strojev, naprav, vozil in plovil (Revoz), v kemični industriji ter v proizvodnji nekovinskih mineralnih snovi (cement, apno, itd.). Zmanjšanje rabe leta 2008 je v največji meri posledica nižje rabe v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov zaradi zaprtja elektrolize B in začetka ekonomske krize (železarne). Pomembno je vplivalo tudi znižanje v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (prenehanje obratovanja podjetja TDR Ruše) ter proizvodnji strojev in naprav. Manjše zmanjšanje je bilo zabeleženo tudi v ostalih panogah z izjemo proizvodnje električne in optične opreme ter proizvodnje vozil in plovil, kjer se je raba povečala. Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, ki vključuje proizvodnjo aluminija ter jekla, ima kljub občutnemu zmanjšanju še vedno največji delež v rabi električne energije v predelovalnih dejavnostih, saj je bilo v tej panogi porabljeno dobrih 39 % električne energije v industriji. V dodani vrednosti leta 2008 je ta panoga predstavljala 19 %. Delež večji od 10 % v rabi električne energije sta leta 2008 imeli še panogi proizvodnja vlaknin, papirja in kartona, založništvo in tiskarstvo (DE) ter proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaknin (DG). Deleža v dodani vrednosti sta znašala 8 in 14 %. Zmanjšanje rabe električne energije v industriji je torej posledica zaprtja enot, pomemben pa je tudi vpliv gospodarske krize, ki je decembra že občutno vplivala na poslovanje podjetij. Leta 2007 je imela velik vpliv na rabo tudi visoka cena električne energije, ki se je leta 2008 zaradi nižjega povpraševanja znižala.

V gospodinjstvih se je raba električne energije leta 2008 povečala za 5,3 %. Po letu 2003 se je raba precej spreminjala. Zmanjšanje leta 2005, porast leta 2006, zopet zmanjšanje leta 2007 in zopet povečanje leta 2008. Poleg tega se je v letu 2003 raba občutno povečala, kar je verjetno povezano z zbiranjem podatkov, saj se je v istem letu raba v ostali rabi občutno zmanjšala (enako velja tudi za predelovalne dejavnosti in gradbeništvo). Na rast rabe električne energije v gospodinjstvih vpliva rast življenjskega standarda, posledica česar je rast opremljenosti gospodinjstev z velikimi in malimi gospodinjskimi aparati, velikimi LCD ter plazma televizijami, klimatskimi napravami, večanjem števila svetlobnih točk itd., rast števila gospodinjstev, rast informatizacije gospodinjstev (rast priklopov na širokopasovni dostop do spleta, rast opremljenosti gospodinjstev z računalniki in njihove uporabe) ter rast uporabe drugih elektronskih naprav (mobilni telefoni, brezžični telefoni, avdio-video tehnika, itd.). V prihodnje bo pomembno na rabo električne energije vplivala tudi uvedba digitalne televizije, ker bo za spremljanje le-te na starem (analognem) aparatu potrebna dodatna naprava. Po drugi strani na znižanje rabe električne energije vpliva občutno izboljšanje učinkovitosti rabe električne energije velikih gospodinjskih aparatov, označevanje rabe energije aparatov, ki vpliva na izboljševanje strukture aparatov, saj pri odločanju o nakupu aparata, cena le-tega ni več edini kriterij ter obveščevalne in ozaveščevalne akcije. Struktura rabe električne energije v gospodinjstvih je na podlagi raziskave IJS za leto 2005 sledeča: 25 % za segrevanje sanitarne vode, 21 % za hlajenje (zamrzovalniki in hladilniki) 14 % za pranje, pomivanje in sušenje, 10 % za razsvetljavo, 9 % za kuhanje in 6 % za ogrevanje ter 15 % za ostalo rabo (kjer s 6 % prevladujejo televizijski sprejemniki).

Raba električne energije se je v obdobju 2000-2007 povečala v vseh državah članic EU-27, v letu 2007 pa so opazni zelo različni trendi po državah članicah. Raba se je zmanjšala v petih državah, največ v Veliki Britaniji in na Danskem. V sedmih državah je bila rast nižja od 1 %, med njimi je tudi Slovenija. V treh državah pa je bila rast višja od 5 %. Najvišja rast je bila zabeležena v Latviji. Po rasti v obdobju 2000-2007 se Slovenija uvršča v zgornjo polovico držav ob bok številnim novim članicam ter Irski in Portugalski, po rasti v letu 2007 pa v spodnjo tretjino. Glede na povprečje EU25 je bila rast v Sloveniji v sedmih letih znatno višja, v letu 2007 pa za polovico nižja.

Raba električne energije na prebivalca se med državami močno razlikuje, saj nanjo vpliva veliko faktorjev – struktura predelovanih dejavnosti, struktura rabe električne energije v gospodinjstvih (za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, itd.), življenjski standard, itd. Slovenija se uvršča v zgornjo tretjino držav, razlog za to pa je vsekakor v nizkem deležu rabe električne energije v široki rabi (tretji najnižji delež v EU-27), saj je raba električne energije v industriji veliko bolj intenzivna.

Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 prepoznava visoko rast rabe električne energije kot enega izmed možnih problemov pri doseganju Kjotskega cilja in zato vsebuje številne ukrepe, s katerimi bi rast znižali. Poleg tega rast rabe električne energije Slovenijo oddaljuje od doseganja 33,6 % deleža obnovljivih virov v proizvodnji električne energije do 2010 po direktivi 2001/77/ES in pogodbi o pristopu Slovenije k EU ter ReNEP. Inštrumenti, s katerimi bo dosežena učinkovitejša raba električne energije, so:
• Predelovalne dejavnosti: Energetski pregledi podjetij; Uvajanje energetskega upravljanja; Prilagoditev industrije najboljšim razpoložljivim tehnikam (IPPC), Trošarina na električno energijo; itd.
• Široka raba: Spodbude za nakup varčnih gospodinjskih aparatov in sijalk; Ozaveščanje uporabnikov o porabi aparatov v stanju pripravljenosti; Spodbude za nakup varčne pisarniške opreme; Energijsko označevanje gospodinjskih aparatov, Minimalne zahteve; itd.
• Javni in storitveni sektor: Zeleno javno naročanje, trošarina na električno energijo, itd.

Še bolj pomembno je znižanje rasti rabe električne energije za doseganje cilja direktive o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah, ki je v devetih letih doseči vsaj 9 % prihranek energije. Pri doseganju tega cilja ima električna energija veliko težo, saj je prihranek pomnožen s faktorjem 2,5. V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, ki so ga bile države članice dolžne pripraviti skladno z direktivo, so določeni ukrepi, s katerimi bo dosežen ciljni prihranek. Za povečanje učinkovite rabe električne energije so v slovenskem načrtu navedeni naslednji ukrepi:
• Gospodinjstva: Finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije, ki zajema spodbujanje nakupa energijsko varčnih gospodinjskih aparatov (hladilniki, zamrzovalniki, pralni in pomivalni stroji), sofinanciranje in promocijo nakupa varčnih sijalk ter uvajanje inteligentnih merilnikov, hitrih meritev in svetovanja v gospodinjstvih, in energetsko označevanje gospodinjskih aparatov in drugih naprav.
• Terciarni sektor: Sofinanciranje ali nakup 1.000.000 varčnih svetil, vgradnja regulacije osvetljevanja za 700 sistemov javne razsvetljave in 38.000 varčnih sijalk, sanacija 1000 klimatskih sistemov in 2000 prezračevalnih sistemov ter izvedba 1500 pregledov in svetovanj.
• Industrija: Finančne spodbude za ukrepe za učinkovito rabo električne energije, ki zajema naložbe v energetsko učinkovite elektromotorje, črpalke in ventilatorje, frekvenčno regulacijo vrtljajev motorjev, energetsko učinkovite sisteme za pripravo stisnjenega zraka ter varčno razsvetljavo.
• Večsektorski inštrumenti: Programi upravljanja rabe energije pri končnih uporabnikih (DSM), ki jih bodo izvajala podjetja za oskrbo z energijo, zahteve za minimalno energetsko učinkovitost izdelkov, ki trenutno zajemajo hladilnike, zamrzovalnike, predstikalne naprave, v prihodnje pa se bo nabor občutno razširil.

Z izvedbo zgornjih ukrepov so predvideni skupni prihranki električne energije v celotnem obdobju akcijskega načrta v višini 516 GWh. Potrebna sredstva znašajo 75 milijonov evrov.