Skupna raba energije (za to količino se ponekod uporablja tudi izraz oskrba z energijo) je količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi. Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih, plinastih goriv, jedrskega goriva ter obnovljivih virov energije in neto uvoza električne energije.

Podatek o skupni rabi energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, pri čemer so izpusti ob rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri rabi premoga. Poleg tega je pridobivanje in transport fosilnih goriv pomemben element obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča izpustov toplogrednih plinov ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov. Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba obnovljivih virov energije, kljub temu pa raba te energije lahko vpliva na ekosistem ali pokrajino. Iz tega sledi, da raba energije katerekoli vrste vpliva na okolje. Zmanjšanje vpliva je možno doseči s spremembo deleža goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije.

Skupna raba energije je leta 2008 znašala 7.749 ktoe. Glede na leto 2007 se je povečala za 5,6 %, kar je občutno več od povprečne letne rasti v obdobju 1992 do 2008, ko se je raba povečevala 2,4 % letno, in od povprečne letne rasti po letu 2000, ko je bila povprečna letna rast 2,5 %. V strukturi skupne rabe energije so leta 2008 prevladovala tekoča goriva (37 %), sledila so trdna goriva (20 %), jedrska energija (21 %), plinasta goriva (13 %) in obnovljivi viri energije (OVE) (11 %). Neto uvoz električne energije je predstavljal -2 % (več električne energije izvožene kot uvožene) skupne rabe.

Raba fosilnih goriv se je v obdobju 1992-2000 povečala za 15 %. K temu je v največji meri prispevalo povečanje porabe tekočih goriv, sledi povečanje porabe plinastih goriv, medtem ko se je poraba trdnih goriv občutno zmanjšala na račun opuščanja rabe premoga v sektorjih končne rabe. Raba jedrske energije se je povečala za 20 %, raba obnovljivih virov pa za 43 % zlasti na račun nove ocene rabe lesne biomase v gospodinjstvih. Skupna raba energije se je povečala za 20 %.

Leta 2008 je bila glede na 2000 večja raba vseh goriv ter tudi jedrske energije in obnovljivih virov energije. Raba fosilnih goriv se je povečala za 20 %, k čemur so skoraj dve tretjini prispevala tekoča goriva, preostanek pa v skoraj enakem deležu trdna in plinasta goriva. Raba jedrske energije se je zaradi novih uparjalnikov, drugih tehnoloških izboljšav opreme ter leta brez remonta povečala za 32 %. Ugodno hidrološko leto je v daleč največji meri vplivalo na večjo rabo obnovljivih virov energije, ki se je povečala za 12 %. Raba skupne energije pa se je povečala za 22 %.

Najpomembnejša obnovljiva vira v Sloveniji sta hidroenergija in lesna biomasa. Ker je raba lesne biomase v gospodinjstvih »le« ocenjena je nemogoče spremljanje trenda rabe lesne biomase v gospodinjstvih. V industriji so podatki o rabi lesne biomase pridobljeni na podlagi vprašalnikov, raba hidroenergije pa je pridobljena na podlagi proizvedene električne energije. Kapacitete za proizvodnjo električne energije iz hidroenergije so se v obdobju 1992-2008 povečale, vendar je proizvodnja odvisna tudi od vodnatosti rek. Ostali obnovljivi viri (bioplin, solarna energija, itd.) imajo le majhen delež.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih goriv so se spremenili tudi deleži v skupni rabi energije. Leta 2008 je bil delež tekočih goriv glede na leto 2000 večji za 1 odstotno točko, glede na leto 1992 pa za 6 odstotnih točk. Jedrska energija je prav tako povečala svoj delež, in sicer za 1 odstotno točko glede na leto 2000 in 1992. Plinasta goriva imajo v vseh treh letih enak delež. Obnovljivi viri energije so imeli leta 2008 za 1 odstotno točko nižji delež kot leta 2000 (Podatki o rabi OVE pred letom 2000 niso primerljivi s podatki po tem letu – glej kazalec EN18). Trdna goriva so imela nižji delež tako glede na leto 2000 kot 1992, kar je pozitivno, saj najbolj obremenjujejo okolje. Uporabljajo se samo v proizvodnji električne energije in toplote ter v industriji (proizvodnja papirja in vlaknin, proizvodnja cementa). V letu 2008 glede na predhodno leto beležimo bolj vzpodbudne trende pri obnovljivih virih energije, medtem ko so problematični trendi pri tekočih gorivih, saj se je njihova raba po zmanjšanju leta 2007, 2008 občutno povečala.

Zaradi sprememb v deležih goriv v skupni rabi energije se spreminja tudi CO₂ intenzivnost skupne rabe energije kar vpliva na skupne izpuste CO₂. Struktura skupne rabe energije se v preteklosti ni bistveno spremenila, poleg tega se je raba povečala. Rezultat tega je, da so se izpusti iz energetskih virov v obdobju 1992-2007 povečale za 23 %.

V prihodnje se zaradi tehnoloških izboljšav v sektorju transformacije, ki bo vključevala tudi zamenjavo goriv (plinske enote v termoelektrarni Šoštanj so bile zgrajene leta 2008, v prihodnje pa se pričakuje še dodatne plinske enote na drugih lokacijah, ter nov premogovni blok v Šoštanju), ter zaradi nadaljevanja trenda zamenjave tekočih goriv s plinastimi gorivi in lesno biomaso, v široki rabi pričakuje večje spremembe v strukturi skupne rabe energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih emisij CO₂. Poleg tega smo v prometu na tehnološkem razpotju, kjer se kaže več alternativ za nadomeščanje tekočih goriv.

Rast skupne rabe energije v EU-15 je bila v obdobju 2000-2007 0,5 %, kar je 1,4 odstotne točke manj kot v Sloveniji. V letu 2007 je bila v EU-15 rast negativna (-1,2 %), v Sloveniji pa 0,2 %. V strukturi rabe skupne energije v EU-15 je delež tekočih goriv večji kot v Sloveniji, saj znaša 38 % (leta 2008 se je Slovenija temu deležu že močno približala), občutno večji je tudi delež plinastih goriv (25 %), manjši pa so deleži jedrske energije (14 %), trdnih goriv (15 %) in obnovljivih virov (8 %). Pri primerjavi gibanja deležev goriv najbolj bode v oči padanje deleža OVE, medtem ko v EU-15 in EU-10 ta delež raste.

Skupna raba energije nam daje celovito sliko o rabi energije v državi. Zato nanjo vpliva celoten spekter zakonodaje s področja energetike (učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, itd.) in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (trgovanje z emisijskimi kuponi) ter onesnaževal zraka (mejne koncentracije emisij za posamezne naprave). Ker so cilji politik na zgoraj omenjenih področjih usmerjeni v zmanjšanje vpliva energetike na okolje, se v prihodnje pričakuje večje strukturne spremembe v smeri povečanja porabe zemeljskega plina in obnovljivih virov, ter v smeri večje učinkovitosti rabe energije. To kaže tudi zadnji sveženj pravil EU na področjih energetika in podnebne spremembe, ki je bil sprejet 2008.