Izobrazbena sestava odraslega prebivalstva (25-64 let) se v Sloveniji iz leta v leto izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. V letu 2022 je bil delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 45,2 %, kar uvršča Slovenijo na 12. mesto med državami EU-27. Delež prebivalcev s srednjo izobrazbo je leta 2022 znašal 49,2 %, delež prebivalcev z nižjo izobrazbo pa 5,6 %. Nujen je hitrejši razvoj človeških virov za zeleni prehod.

Slovensko gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti Evropske unije. V letu 2022 je bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči znašal 92 % povprečja EU-27, kar je največ doslej. Podpora ekspanzivno naravnane fiskalne politike gospodarstvu in ukrepi za podporo prebivalstvu med epidemijo in energetsko draginjo so močno oblažili vpliv obeh kriz. Po prevladujočem razvojnem modelu v svetu višjo razvitost spremlja višji ekološki odtis. Doseganje blaginje s preveliko rabo surovin in ekosistemskih storitev Zemlje je značilno tudi za Slovenijo.

Število prebivalcev se v Sloveniji povečuje. V letu 2021 je znašalo 2,109 milijona. Naravni prirast se je malce povišal v primerjavi z letom 2020, vendar ostaja negativen  (-4,3 oseb na 1.000 prebivalcev). Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev se je zmanjšal na 1,2. Slovensko prebivalstvo se stara. Rast prebivalstva lahko povečuje povpraševanje po naravnih virih in povzroča pritiske na ekosisteme. Projekcije prebivalstva za prihodnost kažejo, da se bo do leta 2100 število prebivalcev v Sloveniji močno zmanjšalo (na 1.888.364). 

Pričakovana življenjska doba se je v letu 2020 skrajšala na račun epidemije Covid-19, ki je povečala umrljivost, predvsem pri starejših od 60 let. V letu 2021 je bila v Sloveniji pričakovana življenjska doba za moške 77,7 let, za ženske pa 83,8. Med EU-27 državami sta najdaljšo pričakovano življenjsko dobo žensk zabeležili Francija (86,2) in Španija (86,2). Za moške pa Švedska (81,3). Umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih je v Sloveniji v letu 2021 znašala 1,8, kar je najmanj med vsemi državami EU-27.

V Sloveniji število podjetij, registriranih po ISO 14001 ter shemi EMAS in število podeljenih okoljskih marjetic postopoma narašča. V letu 2021 se je močno povečalo število ISO 14001 certifikatov (za 63), v letu 2022 pa okoljskih marjetic (za 15). Po številu podeljenih standardov ISO 14001 ter okoljskih marjetic na milijon prebivalcev sodi Slovenija v evropskem merilu nad povprečje EU-27. Nekoliko slabše je na področju EMAS, kjer se Slovenija v skupini držav EU-27 uvršča pod njihovo povprečje.