V zadnjih stoletjih se je površina gozdov v Sloveniji stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do leta 2009, ko  je njegova površina narasla na 58,5 % in do danes, ko se je površina umirila pri 58,0 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-27, za Švedsko in Finsko.

Glede na površino gozda predstavljajo krčitve zanemarljiv delež. Povprečje zadnjih desetih let znaša približno 405 ha/ leto (med 350–550 ha/ leto) in tako ne predstavlja bistvenega dejavnika pri spremembah gozdnatosti. Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 2008 pa so se kot posledica spremembe Zakona o gozdovih, ki od takrat ob upoštevanju pogojev omogoča izdajo dovoljenja za krčitev gozda v kmetijske namene do 0,5 ha, izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene. V letu 2009 so obsegale kar 85 %, v letu 2022 pa 74 % vseh krčitev.

V Sloveniji se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že dolga desetletja krepijo. V zadnjih 70 letih sta se povečala za več kot 140 %. Posek je, poleg naravnih danosti, odvisen še od socialnoekonomskih faktorjev, v zadnjem času pa predvsem od pojavljanja naravnih ujm (vetrolomi, žledolomi) in prerazmnožitev podlubnikov. Do leta 2014 je posek predstavljal približno 50 % prirastka, po tem letu pa se je zaradi ujm bistveno povečal in predstavljal od 60 do 75 % skupnega prirastka iglavcev in listavcev. V zadnjih letih je ponovno upadel in ponovno znaša približno 50 % prirastka.

Gozdovi v Sloveniji so razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in vertikalne ter horizontalne strukturiranosti sestojev. Delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le nekaj več kot desetino.

V obdobju po letu 2000 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil sprva zmanjševala. Po letu 2009 se je poraba bolj ali manj ustalila na vrednosti okoli 27.500 ton, s tem, da so se v tem obdobju letne vrednosti gibale med 26.300 in 29.143 ton. Z izjemo leta 2021 je bila v zadnjih letih ciljna vrednost (< 28.000 t) dosežena. Izkazano povečanje v letu 2021 je bilo verjetno posledica nakupov mineralnih gnojil na zalogo, saj so se takrat nakazovale možne podražitve in motnje pri dobavi.