KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Gozdarstvo
  3. Krčitve gozda

[GZ05] Krčitve gozda
Pressures

Ključno sporočilo
Neutral

Glede na površino gozda predstavljajo krčitve zanemarljiv delež. Povprečje zadnjih desetih let znaša približno 405 ha/ leto (med 350–550 ha/ leto) in tako ne predstavlja bistvenega dejavnika pri spremembah gozdnatosti. Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 2008 pa so se kot posledica spremembe Zakona o gozdovih, ki od takrat ob upoštevanju pogojev omogoča izdajo dovoljenja za krčitev gozda v kmetijske namene do 0,5 ha, izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene. V letu 2009 so obsegale kar 85 %, v letu 2022 pa 74 % vseh krčitev. Do sedaj je bila večina krčitev izvedenih s soglasjem pristojnih inštitucij.

Kazalec prikazuje površine krčitev gozdov, od tega površine izkrčene v skladu s soglasjem pristojnih inštitucij in površine izkrčene z nezakonitimi posegi. Podatki so prikazani za obdobje 1999–2022.

V Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe) je krčitev gozda opredeljena kot odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.

Grafi

Slika GZ05-1: Krčitve gozdov, 1999-2022
Viri:

Zavod za gozdove Slovenije, 2023 

Prikaži podatke
Skupaj [hektar] nezakonit poseg [hektar] s soglasjem ZGS [hektar]
1999 311,90 21,16 290,74
2000 189,51 13,12 176,39
2001 240,67 35,05 205,62
2002 278,70 27,70 251
2003 182,20 52,60 129,60
2004 202,28 5,83 196,45
2005 114,12 7,36 106,76
2006 240,19 7,60 232,59
2007 62,93 22,94 39,99
2008 239,62 34,02 205,60
2009 605,70 221,30 384,40
2010 622,50 88,50 534
2011 471 36,50 434,50
2012 363,40 46,20 317,20
2013 395,60 24,60 371
2014 303,40 30,90 272,50
2015 297,40 45,60 251,80
2016 318,30 29,30 289
2017 308,60 14,90 293,70
2018 382,40 30,30 352,10
2019 576,70 23,90 552,80
2020 426,40 15,10 411,30
2021 613,80 12 601,80
2022 463,50 18,90 444,60

Cilji

Dovoliti krčenje gozdov v primerih, ko krčenje ne pomeni bistvenega okrnjenja ekološke funkcije gozdov ali če javni interes, zaradi katerega je krčenje potrebno, presega ekološki pomen gozdov.

Glede na površino gozda, krčitve predstavljajo zanemarljiv delež. Povprečje za obdobje 1999–2022 je 342 ha, povprečje za obdobje 2010–2022 pa 426 ha, kar kaže na naraščajoč trend. Zavod za gozdove Slovenije je v preteklih letih obravnaval letno od 750 do prek 1000 vlog za soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor. Po letu 2010 pa je bilo posegov v gozdove vsako leto vsaj okoli 2300.

Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov kot so avtoceste, daljnovodi, za pozidavo in za ostale namene (kamnolomi, deponije, odlagališča odpadkov). Po letu 2008 so se izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene, ki so tako v letu 2015 obsegale kar 73 % v letu 2022 pa 74 % vseh izkrčenih površin. Razlog za to je predvsem sprememba Zakona o gozdovih, ki dovoljuje krčitev gozda v kmetijske namene tudi na zemljiščih, kjer je namenska raba gozd, če površina ni večja od 0,5 ha in gozd ni opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom. Spremenjena pa je bila tudi Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, ki je med namenske rabe, za katere se pridobi plačilna pravica, z letom 2008 uvrstila tudi namensko rabo "1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem".

Obseg izvedenih krčitev je v nekaterih krajinah precej visok, njihov pomen, oz. negativen vpliv pa velik, še posebej upoštevaje dejstvo, da so se krčitve za urbanizacijo in infrastrukturo izvršile v glavnem v gozdovih v neposredni bližini večjih mest. Predvsem pri izgradnji infrastrukture (avtoceste, elektrovodi) je bilo izkrčenih nekaj izjemnih gozdov.

Večina krčitev je izvedenih s soglasjem pristojnih inštitucij. V letu 2022 je evidentirani posek brez odobritve znašal le 0,5 % od skupne količine poseka.

Metodologija

Cilji povzeti po: Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Navedeni podatki se obnavljajo vsako leto. Na podlagi vlog občanov se beležijo vsi legalni posegi v gozd, s periodičnimi terenskimi ogledi pa se evidentirajo tudi nelegalne krčitve. Ob terenskem ogledu so podlaga za to delo tudi najnovejši dostopni digitalni ortofoto posnetki. Vse te spremembe površin zaradi človekove dejavnosti (krčitve, infrastruktura) se na nivoju Slovenije za preteklo leto zbere v začetku tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatek o krčitvah smo dobili iz letnih poročil Zavoda za gozdove Slovenije (od leta 1999). Način ugotavljanja površin krčitev gozdov določa Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list 91/10, 200/20). Evidenca krčitev gozda je za vsako leto izdelana na osnovi ocen oz. na osnovi načrtovanega obsega posegov v prostor (iz lokacijskih in projektnih dokumentacij). Posek zaradi krčitev se evidentira po naslednjih vzrokih poseka: ceste, drugi infrastrukturni objekti (daljnovodi, plinovodi, ipd.), urbanizacija, kmetijstvo, drugo.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Krčitve gozdov

ha

Zavod za gozdove Slovenije, 2023

1999-2022

Posodablja se neprestano

Letno

31. december 2022

Da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

 

  1. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
  2. Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16)
  3. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10 in 200/20).

Datum zadnje osvežitve
19.12.2023
Avtor(ji)

mag. Rok Pisek, dr. Andreja Nève Repe, mag. Matjaž Guček, Zavod za gozdove Slovenije