Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V EU je bilo leta 2019 5,7 odstotkov prebivalcev, ki so zboleli za astmo, v Sloveniji pa 4,8 %. V obdobju 2018-2022 je po številu bolnišničnih obravnav zaradi astme močno izstopala občina Kostel. Otroci, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi astme, so bili v letu 2023 največkrat stari od 5 do 9 let. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zunanjega zraka z delci PM₁₀,PM_2.5 in ozonom ter razvojem astme pri otrocih.

Vročinski valovi pomembno vplivajo na zdravje prebivalcev, saj lahko povzročijo povečano umrljivost. Najbolj ranljive skupine vključujejo starejše ljudi in bolnike s kroničnimi obolenji, kot so srčno-žilna obolenja, dihalna obolenja, duševne bolezni, sladkorna bolezen in debelost. Analiza povezanosti med vročinskimi valovi in zvečanim oziroma zmanjšanim številom umrlih (časovni niz od leta 2020 do leta 2022) je bila izvedena po diagnozah (vsi vzroki, bolezni obtočil), spolu in starostni skupini (vse starostne skupine in stari 75 let in več).

Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih nad ciljno vrednostjo za varovanje zdravja ljudi na nekaterih merilnih mestih mestnega ozadja (Koper, Nova Gorica Grčna) in na višje ležečem merilnem mestu Otlica. Dolgoročni cilji za varovanje zdravja so preseženi na vseh merilnih mestih. Tudi opozorilna vrednost je v zadnjih letih presežena le na Primorskem in v višjih legah - Otlica. Na območju Primorske in na višje ležečih merilnih mestih beležimo najvišje ravni ozona zaradi ugodnejšega vremena in prenosa ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije.

Leta 2022 je bilo v Sloveniji končnim uporabnikom na voljo 75 % oskrbe z energijo, kar je največ v opazovanem obdobju. Na ta delež v največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote. V termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2022 izgubila skoraj polovica vložene energije. V primerjavi z državami EU-27 se je Slovenija uvrstila v spodnjo tretjino držav. Proizvodnja električne energije iz SPTE je leta 2021 predstavljala dobrih 6 % celotne proizvodnje v Sloveniji, pri čemer se ta delež v zadnjih letih znižuje.

Povprečne koncentracije dioksinov in dpPCB so v ribah in morski hrani največje med vsemi živili, sledijo jim živila živalskega izvora. Dolgoročna povprečna izpostavljenost slovenske populacije dioksinom zaradi uživanja rib ne presega tedenskega dopustnega vnosa (TWI), razen pri dojenčkih in malčkih, kar nakazuje na večje zdravstveno tveganje za najranljivejše skupine. Če upoštevamo samo uživalce rib, izpostavljenost dioksinom in PCB presega TWI v vseh starostnih skupinah.