KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

V Sloveniji po oceni večino hrane uvozimo. Delež hrane domačega izvora se dolgoročno zmanjšuje. V letu 2022 je znašal le približno petino razpoložljive hrane na domačem trgu. Pred letom 2004 je bilo iz tujine uvožene manj kot polovica vse razpoložljive hrane, tako uvoz kot izvoz hrane pa sta se po vstopu Slovenije v EU občutno povečala. Izvoz se je povečal predvsem na račun nepredelanih, uvoz pa na račun predelanih proizvodov.

Neutral

Leta 2022 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja (DO), to je sistemih, ki izpolnjujejo eno od meril, opredeljenih v 50. členu Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE), proizvedenih skoraj 87 % vse toplote v sistemih DO, kar je največ v opazovanem obdobju. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je bil leta 2022 skoraj 21-odstoten. Glede na leto prej se je povečal za 2, glede na leto 2016 pa za 5 odstotnih točk.

Neutral

Avtomobil ostaja glavno prevozno sredstvo, neodvisno od razdalje ali namena potovanja, medtem ko uporaba javnega prevoza ne narašča opazno. Glavne ovire za uporabo javnega prevoza so slaba dostopnost, neustrezni vozni redi, pomanjkanje povezav in težka dostopnost. Prav tako je pomembna težava časovna neučinkovitost. Vendar pa obstajajo razlogi za optimizem, saj so gospodinjstva vse bolj odprta za uporabo javnega prevoza in souporabo zasebnih vozil.

Good

V letu 2021 je 92,7 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2022 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 26,4 % od leta 2005 pa za 11,0 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Good

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2021 znašal 1.980 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa 322 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 6 %, izpusti CO2 pa za 5 %. Leta 2022 je bilo po trenutno dostopnih podatkih doseženo zmanjšanje rabe energije za 272 GWh, kar je največ v opazovanem obdobju 2010-2022, izpustov CO2 pa za 60,7 kt. Cilji za leto 2030 še niso določeni.

Neutral

Skupna vrednost površine celovito energetsko prenovljenih stavb v javnem sektorju je konec leta 2021 znašala 1,92 milijona m2, leto kasneje pa 2,15 milijona m2 površin. V okviru OP EKP je bilo do konca leta 2022 prenovljenih 906.400 m2 površin. Po prvih ocenah bo energetsko prenovljena površina ob koncu leta 2023 nekje na ravni ciljne vrednosti iz OP EKP, medtem ko cilj za energetsko prenovo stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade iz OP EKP ne bo dosežen. V okviru obveznosti iz 5.