KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Kakovost zraka v slovenskih mestih se izboljšuje, vendar je zrak še zmeraj prekomerno onesnažen predvsem z NO2 in z delci PM10. Promet je eden glavnih vzrokov za to onesnaženje. Kakovost zraka se je v slovenskih mestih v obdobju gospodarske recesije po letu 2008 izboljševala, po letu 2016  ponovno poslabšala, med pandemijo izboljšala in po njej spet poslabšala. Dobra novica je, da podatki kažejo na trend izboljševanja.

Bad

Med statističnimi regijami Slovenije ima Osrednjeslovenska regija najvišji ekološki odtis na prebivalca (5,8 gha), medtem ko ima najnižjega Goriška regija (4,79 gha). Največji delež ekološkega odtisa v vseh regijah predstavlja ogljični odtis, ki prispeva približno 60 %. Pomemben delež imajo tudi gozdni proizvodi (okrog 20 %) in kmetijska zemljišča (okrog 10 %). Najvišjo vrednost biokapacitete na prebivalca ima Primorsko-notranjska regija (8,02 gha), najnižjo pa Osrednjeslovenska regija (1,11 gha).

Neutral

Dolžina letne rastne dobe se skoraj povsod po Evropi podaljšuje. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšalo.

Neutral

Primerjava obdobij 1961–1990 in 1991–2020 na obravnavanih reprezentativnih postajah širom Slovenije kaže na zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja za okoli 10 % in večkratno povečanje temperaturnega presežka. Do konca 21. stoletja se bosta ob predvidenem naraščanju temperature zraka oba trenda nadaljevala, zato se bo na območju cele Slovenije v tem obdobju v toplejšem delu leta povečala poraba energije za ohlajanje stavb, v hladnejšem pa zmanjšala poraba za njihovo ogrevanje. Enak trend je predviden za celotno Evropo.

Neutral

V Sloveniji  turizem beleži konstantno rast. Posebej visoka je bila v zadnjih petih letih pred pandemijo, ko se je Slovenija uveljavila kot atraktivna zelena destinacija. V letu 2021 in 2022 so se zaradi pandemije povečali prihodi in nočitve domačih gostov. V letu 2024 je slovenski turizem že presegel globalno in evropsko povprečje s kar 8-odstotno rastjo tujih prihodov v primerjavi z letom 2019. 

Bad

Izpusti TGP v industriji so se leta 2023 v primerjavi z letom prej znižali za 7,1 %. Od leta 2019 dalje je v tem sektorju možno opaziti trend zmanjševanja izpustov TGP, predvsem zaradi zmanjševanja v ETS podsektorju sektorja industrija. Izpusti iz tega podsektorja so se leta 2023 znižali že peto leto zapored in so bili 12,5 % nižji kot leto prej. Izpusti TGP v neETS podsektorju sektorja industrija pa so se leta 2023 v primerjavi z letom prej le neznatno povečali.