V Sloveniji je 98,7 % vodnih teles površinskih voda v dobrem kemijskem stanju. Dve vodni telesi sta  zaradi preseganj kovin v slabem kemijskem stanju. V splošnem slovenske površinske vode niso obremenjene s prednostnimi snovmi v vodi, so pa obremenjene s previsokimi koncentracijami živega srebra in bromiranih difeniletrov v ribah. To sta vsesplošno prisotni onesnaževali, ki sta v bioti prekomerno prisotni tako pri nas kot po Evropi.

Vodovarstvena območja so leta 2021 obsegala 3.532 km², kar je 17,4 % kopne površine Slovenije. V primerjavi z letom 2017 se je površina nekoliko povečala, ni pa še dosežen cilj, da bi bila vsa zajetja za javno oskrbo s pitno vodo zavarovana z aktom na državni ravni.

V Sloveniji je preobremenjenost s hranili še vedno glavni problem jezer in zadrževalnikov in izboljšanja v obdobju 2006–2019 ni opaziti. V obdobju ocenjevanja 2016–2019 je od skupaj 11 vodnih teles v kategoriji jezer le za 4 vodna telesa ocenjeno dobro ali zelo dobro trofično stanje. Preobremenjenost jezer s fosforjem večinoma povzroča človek z neustreznim odvajanjem odpadne komunalne vode in intenzivno kmetijsko rabo pojezerja.

Podzemna vode je z onesnaževali najbolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na severovzhodnem delu Slovenije.

Projekcije kažejo zmanjšanje izpustov SO2, NOx, NMVOC, NH3 in PM 2.5 do leta 2030, predvsem zaradi zaostritve okoljske zakonodaje in izvajanja številnih ukrepov sektorskih politik. Zmanjšanje je glede na cilje za leto 2020 in 2030 zadovoljivo, le pri PM2.5, NMVOC in SO2 so izpusti leta 2030 le malo nižji od ciljnih, zato obstaja možnost, da cilji kljub izvajanju ukrepov ne bodo doseženi. Zato je potrebno aktivno spremljanje trendov in ob nedoseganju pričakovanega gibanja priprava dodatnih ukrepov.