Površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, so se v obdobju 2015–2022 povečale za 49%, najopazneje v začetku programskega obdobja. Delež teh zemljišč v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi (KZU) se je tako povečal iz okoli 14 % na okoli 20 % vseh KZU.

Slovenija sodeluje v pobudi Evropski teden mobilnosti (ETM) že od vsega začetka, njeno izvajanje pa je v zadnjem desetletju postalo pomembna oblika promocije in spodbujanja trajnostne mobilnosti in celostnega načrtovanja prometa. Od začetka izvajanja leta 2002 je v pobudi ETM vsaj enkrat sodelovalo 165 slovenskih občin, vsa leta pa 7 občin. Število sodelujočih občin se skozi leta povečuje in je doseglo že skoraj 80 % vseh občin. Gonilno silo pobude predstavlja mreža lokalnih koordinatorjev, ki jih podpira nacionalni koordinator ETM.

Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in regionalni ravni v Sloveniji hitro pridobiva na veljavi. Po vstopu v EU in njenih spodbudah se je pričelo uveljavljanje tega pristopa tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju pa doživlja hiter napredek. Vedno več občin in regij se odziva na spodbude EU in pristojnega ministrstva v Sloveniji ter pripravlja in izvaja Celostne prometne strategije (CPS, ang. Sustainable Urban Mobility Plan - SUMP), ki so osrednje orodje CPN.

Povprečna starost voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji se neprestano večja, v zadnjih tridesetih letih se je povečala za slaba štiri leta - s 6,8 let v letu 1992 na 11,1 let v letu 2023. V starostni sestavi osebnih avtomobilov zadnjih dvajset let se stalno povečuje delež vozil, starejših od 12 let, in sicer vsako desetletje za okoli 50 %. V istem obdobju hkrati stalno upada delež osebnih avtomobilov, starih manj kot tri leta in sicer vsako desetletje za okoli 30 %.

Prebivalci držav EU-27, kot tudi prebivalci Slovenije, se le delno zavedajo problema naraščajočih posledic prometa za okolje in zdravje. Ozaveščenost javnosti o vplivih prometa na okolje je na razmeroma nizki ravni, čeprav so razlike med evropskimi državami precejšnje. Zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje potovalnih navad, kljub temu, da bi to prispevalo k njihovemu boljšemu zdravju.