Indeks eko inovacij kaže, kako uspešne so posamezne države članice v različnih komponentah eko inovacij v primerjavi s povprečjem EU, in predstavlja njihove prednosti in slabosti. Skupni indeks eko inovativnosti 2019 za Slovenijo znaša 94, kar Slovenijo uvršča na 15. mesto in pod povprečje EU. Slovenski kompozitni indeks se je precej poslabšal glede na leto 2017, ko je bil na 115. mestu; Slovenija je bila takrat uvrščena tik za vodilnimi ekološko inovativnimi državami.

Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj in hladilnik, vse več je pomivalnih in sušilnih strojev ter mikrovalovnih pečic. Medtem ko se na eni strani zmanjšuje poraba elektrike in drugih virov zaradi hitrih in izjemnih tehnoloških izboljšav (kot so denimo pametni aparati), pa se hkrati povečuje število teh aparatov v gospodinjstvih, kar izničuje dosežke pri učinkoviti rabi virov. To dogajanje običajno označimo kot »povratni učinek« (Rebound effect).

V Sloveniji je turizem beležil konstantno rast od leta 1992 dalje, število prenočitev se je v 30- ih letih povečalo za trikrat. Posebej visoko rast smo beležili v zadnjih petih letih pred pandemijo, Slovenija pa se je uveljavila kot atraktivna zelena destinacija. V letu 2021 in 2022 so se povečali prihodi in nočitve domačih gostov, izrazito pa je, zaradi pandemije, upadel delež tujih gostov. Sicer so v Sloveniji v letu 2020 upadla potovanja gospodinjstev vseh velikostnih kategorij, še najbolj pri enočlanskih.

Gospodinjstva v nižjih dohodkovnih razredih zdravstveno stanje samoocenjujejo slabše kot gospodinjstva v višjih dohodkovnih razredih, na splošno pa je samoocena zdravstvenega stanja prebivalcev Slovenije relativno visoka. Leta 2019 je bilo v Sloveniji dobra tretjina odraslih (od 18 do vključno 64 let) s čezmerno telesno maso in skoraj petina predebelih. Narašča debelost, ki je v porastu pri najstarejših, pa tudi pri otrocih. Glede na količinska priporočila zdravega krožnika se zaužije še vedno premalo (zlasti sveže) zelenjave (le 1/3 priporočenih količin), sadja pa zadovoljivo.

Število in površina požarov med leti močno niha, saj je pojavnost odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu. V Sloveniji je najbolj ogrožen zahodni, submediteranski del države. Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe prispevale k večji požarni ogroženosti tudi v vzhodnih delih Slovenije.