Populacija rjavega medveda je v Sloveniji v ugodnem stanju ohranjenosti, s trendom izboljšanja. Spomladanska ocena števila medvedov je leta 2020 znašala 990 osebkov.

Populacija je severozahodni del dinarsko-pindske populacije, ki je bila leta 2012 ocenjena na 3950 osebkov in je stabilna oziroma narašča.

Rjavi medved je življenjsko vezan na velika gozdna območja, ki jih v Sloveniji predstavljajo predvsem visoko kraški gozdovi jelke in bukve, zato kazalec hkrati posredno odraža tudi ohranjenost te gozdne krajine, večinoma uvrščene v območje omrežja Natura 2000.

Učinkovitost rabe energije v prometu se izboljšuje, vendar prepočasi, saj se je v obdobju 2000-2019 izboljšala le za 11 %. Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih, kjer se je učinkovitost poslabšala.

V gospodinjstvih se je učinkovitost rabe energije v enakem obdobju izboljšala za 33 % zlasti na račun izboljšanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje. Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj.

Raba energije v prometu v zadnjih letih z izjemo 2019 narašča. Glede na 2000 je bila raba višja za 58 %, zlasti na račun povečanja cestnega prometa, ki predstavlja kar 97 %. Med gorivi se porabi daleč največ dizelskega goriva, delež katerega se še povečuje.

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2000 povečala za 150 % ali iz 30 milijonov m3 (v letu 2000) na skoraj 45 milijonov m3 (v letu 2019). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2000 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2019 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 113 milijonov m3 odpadne vode.

Incidenca malignega mezotelioma se tako v Sloveniji kot drugje po svetu (še vedno) ne zmanjšuje. Glede na dolgo latentno dobo bolezni bo v Sloveniji zlasti pri starejših verjetno še naraščala, pri mlajših pa pričakujemo, da bo pričela padati. Iz delovnega in bivalnega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen še vedno obstaja in to ne samo za delavce, ki poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, temveč tudi za ostale.