Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v Sloveniji je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Podravski in Pomurski regiji, najmanjša pa v Osrednjeslovenski statistični regiji (2022 – 2024). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je od 62/100.000 prebivalcev v letu 2017 na 43/100.000 prebivalcev v letu 2024. Realna vrednost umrljivosti zaradi bolezni dihal se je v letu 2021 močno znižala. To pripišemo t.i. »učinku žetve« (ang. harvesting effect) COVID 19.

Kakovost kopalnih voda obalnega morja je odlična, kar Slovenijo uvršča v sam vrh med državami Evropske unije.

Kakovost celinskih kopalnih voda je v Sloveniji na visoki ravni, saj je večina razvrščena v razred »odlično«  kar je boljše kot v večini drugih držav EU.

Preobremenjenost s hranili je v Sloveniji še vedno glavni okoljski problem jezer in zadrževalnikov. V obdobju ocenjevanja 2014–2019 so bila od skupaj 11 vodnih teles v kategoriji jezer le 4 uvrščena v dobro ali zelo dobro trofično stanje. Najnovejši letni podatki kažejo, da izboljšanja ni, pri nekaterih jezerih pa koncentracija celotnega fosforja celo narašča. V obeh naravnih jezerih, Blejskem in Bohinjskem jezeru, so koncentracije fosforja bistveno nižje in stabilnejše kot v zadrževalnikih.

Vrednost kmetijske proizvodnje v Sloveniji v obdobju 1995–2024 niha, kar je lahko posledica sprememb v cenah kmetijskih pridelkov, sprememb v fizičnem obsegu proizvodnje ali kombinacije obojega. V zadnjem obdobju so bila ključna velika nihanja fizičnega obsega (in posledično vrednosti) kmetijske proizvodnje, predvsem v rastlinski pridelavi, v zadnjih letih pa sočasno tudi intenzivno nihanje cen pridelkov in cen inputov za kmetijstvo. Vrednost kmetijske proizvodnje, preračunana na prebivalca Slovenije, prav tako niha v analiziranem obdobju, z nekoliko negativnim dolgoročnim trendom.