Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati.

Za obdobje 2008–2024 indeks ptic kmetijske krajine znaša 77,1, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 58,3. Šestnajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih desetih letih.

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode), višanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.

Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000–2024 povečale iz 4.554 ha na 6.414 ha, njihov delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi pa od 0,9 % na 1,3 %. Poraba vode na hektar namakanih zemljišč, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2000 zmanjšala. Slovenija spada v krog držav EU z najmanjšim deležem kmetijskih zemljišč v uporabi pripravljenih za namakanje.

Raba primarne energije je leta 2023 znašala 6.071 ktoe in se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 4,1 %. Zmanjšanje je posledica zmanjšanja rabe končne energije, medtem ko je bila proizvodnja električne energije v primerjavi z letom 2022, predvsem zaradi boljših hidroloških razmer, večja. Raba primarne energije je bila od indikativne ciljne vrednosti za leto 2023 iz NEPN 2020 nižja za 604 ktoe (- 9 %), od vrednosti iz NEPN 2024 pa za 364 ktoe (- 5,6 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena.