Ključno sporočilo
Neutral

Ena od posledica vročinskih valov je povečana umrljivost. Najbolj prizadeti so starejši ljudje in bolniki s kroničnimi obolenji (srčno-žilna obolenja, dihalna obolenja, duševne bolezni, sladkorna bolezen, debelost). V letu 2020 smo imeli 10 vročinskih valov. V času vročinskih valov se je v letu 2020 število umrlih povečalo za 6 % ni bilo pa statistično značilno. V letu 2020  je bilo poleti v obdobju vročinskih valov povprečno 55 umrlih/dan, ter 51 umrlih/dan v obdobju brez vročinskih valov. Število, intenzivnost in dolžina vročinskih valov se bosta v prihodnosti povečevala.


Kazalec spremlja dnevno število umrlih od 1. maja do 30. septembra 2020 v obdobjih, ko so bili vročinski valovi, in v obdobjih brez vročinskih valov. V analizo so vključeni vsi prebivalci (vse diagnoze Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene - MKB 10) v Sloveniji. Opisane so tudi projekcije sprememb v številu in dolžini vročinskih valov v Sloveniji, ki jih je pripravila Agencija RS za okolje.

Vročinski val ni enotno definiran (WHO, 2011). Za ta kazalnik smo kot vročinski val upoštevali obdobje 2 dni ali več, ko je psevdo ekvivalentna temperatura zraka dosegla ali presegla vrednost 56 °C. Takrat se prične obtežilni učinek soparnosti pri odpornem organizmu, medtem, ko se pri bolnikih začne že prej (Vida M., 1990). Psevdo ekvivalentna temperatura, ki prikazuje učinek temperature in vlažnosti zraka je indeks, ki prikazuje vsoto temperature zraka in zmnožka 1,5 ter delnega pritiska vodne pare.

Temperatura dokazano vpliva na počutje in smrtnost ljudi. Obdobje več dni trajajoče vročine poimenujemo "vročinski val". Ta ima lahko pomemben vpliv na družbo, vključno s povečanjem števila umrlih in bolnih. Vročinski valovi so v zadnjih desetletjih povzročili veliko več smrtnih žrtev v Evropi kot kateri koli drug ekstremen vremenski dogodek. Učinki izpostavljenosti so lahko neposredno povezani z vročino (toplotni udar, vročinska utrujenost in dehidracija ali vročinski stres) ali pa so posledica poslabšanja bolezni dihal, srca in ožilja ali delovanja ledvic. Težave, povezane s toploto so najbolj izrazite v strnjenih naseljih - mestih; med številnimi medsebojno povezanimi dejavniki pomembno vlogo igra mestni toplotni otok. V času trajanja vročine so opazili sinergijske učinke med visoko temperaturo in onesnaženjem zraka (zaradi delcev PM10 in ozona). Dolga topla in suha obdobja v kombinaciji z drugimi dejavniki lahko privedejo tudi do gozdnih požarov, za katere se je izkazalo, da imajo hude posledice za zdravje. Prihodnje podnebne spremembe bodo zelo verjetno povečale pogostost, intenzivnost in dolžino trajanja vročinskih valov. Zato je razvoj nacionalnih strategij prilagajanja na podnebne spremembe državnega pomena.

Zmožnost prilagajanja vplivom toplote v Evropi je v primerjavi z drugimi svetovnimi regijami velika, vendar obstajajo pomembne razlike v zmožnosti odzivanja med evropskimi podregijami in znotraj njih. Za vzdrževanje produktivnosti dela v vročem vremenu bodo verjetno potrebne prilagoditve zgradb in/ali delovnih praks.


Grafi

Slika ZD20-1: Časovno spremljanje dnevnega števila umrlih zaradi vročinskih valov, 2020, Slovenija (vročinski val 6.8. do 17.8.2020)
Viri:

ARSO, 2021, NIJZ, 2021 (10. 11. 2021)

Prikaži podatke
Dnevno število umrlih [število umrlih] Dnevna psevdo ekvivalentna temperatura [°C]
6. 08. 2020 41 57,30
7. 08. 2020 67 59,60
8. 08. 2020 52 60,80
9. 08. 2020 62 60,70
10. 08. 2020 47 61,10
11. 08. 2020 62 62,50
12. 08. 2020 62 63,50
13. 08. 2020 61 64,50
14. 08. 2020 53 64,50
15. 08. 2020 64 58,50
16. 08. 2020 51 60,80
17. 08. 2020 51 63,70
Slika ZD20-2: Predvidena sprememba v številu in dolžini vročinskih valov v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe, Slovenija, 2011-2040
Viri:

Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, 2018 (10. 11. 2021)

Opomba:

Vročinski valovi so levo definirani z uporabo kazalnika EHF, desno z uporabo kazalnika magnitude vročinskega vala (HWMId). Upoštevani so dogodki od maja do septembra.


Cilji

  • Spremljanje učinka vročinskih valov;
  • obveščanje splošne in strokovne javnosti, zagovorništvo in poziv različnim sektorjem k sodelovanju (pripravi in povezovanju različnih načrtov za zaščito zdravja prebivalcev);
  • sprejeti nujne ukrepe  za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam;
  • poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih.

V letu 2020 smo imeli 10 vročinskih valov (26. junij - 2. julij, 5. - 6. julij, 10. - 11. julij, 20. - 23. julij, 27. julij. - 3. avgust, 6. - 17. avgust, 20. - 22. avgust, 28. - 30. avgust, 5. -6. september, 13. – 15. september).

Vročinski valovi vplivajo na vse izpostavljene (Matthies F et al, 2008); še posebej pa na nekatere skupine prebivalcev. Dejavniki, ki njihovo ogroženost povečujejo so predstavljeni kot dejavniki tveganja za bolezni in povečano število umrlih zaradi izpostavljenosti. Med dejavnike tveganja prištevamo starost (bolj ogroženi so starejši in otroci), zdravstveno stanje (bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, mobilnost, sposobnost presojanja, npr. bolniki s   srčno-žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami,  nepokretni, na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),

socialno-ekonomski status (nizek socialno-ekonomski status, brezdomstvo, socialna izoliranost, slabši dostop do zdravstvenih ustanov), dejavniki iz okolja (onesnaženost zraka in slabši bivalni pogoji (bivanje v podstrešnih stanovanjih, slabše prezračeni ali prenatrpani prostori, brez naprav za klimatizacijo)) ter delo na prostem in bivanje v mestih (Matthies F et al, 2008 in WHO, 2011).

Mesta so toplotni otoki, izmerjene temperature v mestih so višje od tistih v okolici (EPA). Višja stopnja umrljivosti je bila ugotovljena v vročinskih valovih, ki so daljši, bolj intenzivni in pri prvem vročinskem valu (D'Ippoliti D et al, 2010; Kovats S et al, 2008; Matthies F et al , 2008 in Anderson B, Bell M., 2011).

V Sloveniji se je v obdobju vročinskih valov v letu 2020 celotno število umrlih povečalo za 6%, ni bilo pa statistično značilno. V letu 2020 je bilo v obdobju vročinskih valov povprečno 55 umrlih/dan ter 51 umrlih/dan v obdobju brez vročinskih valov. V letu 2020 je v Sloveniji v obdobju vročinskih valov umrl 148 prebivalcev več od pričakovanega (ali-6%) zaradi vseh vzrokov smrti in 65 prebivalcev več od pričakovanega števila umrlih v tem obdobju  (ali 7%) zaradi srčno-žilnimih bolezni, razlika pa ni bila statistično značilna. V obdobju vročinskih valov se ni pokazalo statistično pomembno zvišanje števila umrlih zaradi dihalnih obolenj, niti pri starejših in tudi ne v mestnem okolju (Ljubljana  in Maribor).

Nekatere študije v Evropi in izven nje kažejo trend zmanjševanje vpliva toplote na umrljivost (Miron et al. 2015; Ha et al, 2013).  Na to lahko vplivajo različni dejavniki, kot so socialno-ekonomski, izboljšanje zdravstvenih storitev, opozarjanje na vročinske valove in ustrezno obnašanje, umrljivost v istem letu pozimi ter kakovost zraka (Achebak  et al, 2018; Ha et al, 2013; Benmarhnia et al,  2014). Za natančnejše ugotovitve pri nas je potrebno ugotavljanje trendov in pregled drugih zgoraj naštetih dejavnikov. 

V letu 2018 smo objavili rezultate raziskave, ki je potekala na NIJZ o umrljivosti med vročinskimi valovi v letu 2003 in letu 2015. V okviru študije se je opazovala umrljivost pri prebivalcih starih 5 let in več, ker je pri mlajših od 5 let umrljivost zelo nizka.

V letu 2003 je v Sloveniji zaradi vročinskih volov umrlo 88 (6%) prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju, razlika pa ni bila statistično značilna. Primerjava obdobja vročinskih valov in obdobja brez vročinskih valov v letu 2003 je pokazala statistično pomembno razliko v številu umrlih zaradi srčno-žilnih bolezni pri ženskah v starostni skupini 5-74 let. V obdobju vročinskih valov je umrlo 65 (49%) več žensk v starostni skupini 5-74 let.

V letu 2015 je v Sloveniji zaradi vročinskih valov umrlo 137 (7%) prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju, razlika pa ni bila statistično značilna. V letu 2015 primerjava obdobja vročinskih valov in obdobja brez vročinskih valov pokaže statistično pomembno  povišanje števila umrlih zaradi vseh vzrokov smrti, pri populaciji stari 75 let in več in sicer za 115 (10%) in zaradi srčno-žilnih bolezni v celotni opazovani populaciji za 98 (14%) ter zaradi srčno-žilnih bolezni pri moških starih 75 let in več za 92 (7%).

V letu 2015 se je v primerjavi z letom 2003 statistično značilno povečalo število smrti v obdobju vročinskih valov zaradi srčno-žilnih bolezni v celotni opazovani populaciji in število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni pri starejših od 75 let (Perčič S et al, 2018).

V letu 2016 so v Kaliforniji (ZDA) objavili rezultate števila umrlih v letu 2006 v najdaljšem in najmočnejšem vročinskem valu in jih primerjali s številom umrlih v referenčnem obdobju (dnevi brez vročinskih valov, v obdobju, v katerem se pojavljajo vročinski valovi, v istem letu). Ugotovili so, da je v obdobju vročinskega vala umrlo 582 ali 5% ljudi več od pričakovanega, kar je bilo statistično pomembna razlika. 66% od povečanega števila umrlih je bilo v domačem okolju, ostali so umrli ali v bolnišnici ali hospicu oziroma drugje. Število umrlih je bilo statistično pomembno povečano pri starostnih skupinah od 35 do 44 let, 55-64 let, 75-84 let, v starostni skupini  od 35 do 44 let je bilo najvišje.  (Joe L et al, 2016)

Študije o umrljivosti v devetih evropskih mestih so pokazale porast umrljivosti od 7,6 % do 33,6 % v času vročinskih valov (D'Ippoliti D et al, 2010). Najvišji porast umrljivosti je bil ugotovljen v Franciji leta 2003 - kar 60 % (Kovats S, Jendritzky G., 2008). Umrljivost je bila višja pri prebivalcih, ki so bili dodatno izpostavljeni ozonu in/ali delcem v zunanjem zraku (Analitis A et al, 2014).

Projekcije kažejo, da bodo vročinski valovi intenzivnejši, pogostejši in bodo trajali dlje kar predstavlja večje tveganje za obolevnost in umrljivost prebivalcev (Meehl, GA,  Tebaldi C., 2004 ,  Smith  K.R., 2014). Z namenom prilagajanja na razmere v prihodnosti je Agencija RS za okolje pripravila projekcije temperaturnih kazalnikov za Slovenijo. Za obravnavo vročinskih valovih sta bila uporabljena kazalnika EHF (Extreme Heat Factor; Nairn in Fawcett, 2013) in HWMId (Heat-wave Magnitude Index Daily; Russo et al., 2014). Po obeh definicijah vročinskih valov se bo njihovo število do konca stoletja postopno povečevalo. Predvidene spremembe v dolžini vročinskih valov se med kazalnikoma nekoliko razlikujejo, vendar bomo ne glede na izbor kazalnika v prihodnosti imeli bolj pogoste in daljše vročinske valove.

Ker je mogoče škodljivi učinki vročinskih valov v prihodnosti preprečiti ali v veliki meri zmanjšati, je nujno potrebno medsektorsko sodelovanje v smislu opozarjanja (okoljski in zdravstveni sektor),  pripravljenosti zdravstvenega sektorja in zagotovitev izboljšanja bivalnih pogojev ter načrtovanja naselij (WHO, 2011).


Metodologija

Cilji povzeti po:  Akcijski načrt za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012 – 2020 (2015).

EU zakonodajne podlage za razvoj kazalca:

Sedmi EAP naj bi pomagal usmerjati ukrepe EU na področju okolja in podnebnih sprememb do leta 2020 in pozneje. Poudarja, da bodo ukrepi za ublažitev in prilagajanje podnebnim spremembam povečali odpornost gospodarstva in družbe v EU ter hkrati spodbudili inovacije in zaščitili naravne vire EU.

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o umrlih: Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur.l.RS, št.65/00).

Podatki o dnevnih temperaturah in vlagi: podatke se zbirajo dnevno. Na Agenciji RS za okolje se vzdržuje mreža meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke se posreduje tudi v mednarodno izmenjavo, zato morajo ustrezati priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o umrlih: Zajeli smo vse umrle ne glede na vzrok smrti v vseh vse starostnih skupinah. Upoštevani so bili podatki za obdobje od 2008 do 2013 (od 1. maja do 30. septembra). Za leto 2019 smo s pomočjo sekvenčnih grafov pokazali povezanost med dnevnim številom umrlih in dnevno psevdo ekvivalentno temperaturo za vsa tri opredeljena obdobja vročinskih valov. Za statistično oceno časovne povezanosti med dnevnim številom umrlih in dnevno psevdo ekvivalentno temperaturo v obdobju od 2008 do 2013 smo uporabili Poissonovo regresijo,  za nadaljnja leta pa smo določili število umrlih v času vročinskih valov ter število umrlih v referenčnem obdobju (obdobje brez vročinskih valov). Določili smo relativno tveganje (95% interval zaupanja) ter povišano število umrlih.

Podatki o dnevnih temperaturah in vlagi: Podatki so predstavljeni kot psevdo ekvivalentna temperatura, ki je izračunana na osnovi temperature in absolutne vlažnosti zraka iz podatkov nekaj reprezentativnih postaj (Ljubljana, Nova Gorica in Murska Sobota), ki zajemajo tri podnebna območja (Primorsko, osrednje in kontinentalno) v Sloveniji.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Časovno spremljanje dnevnega števila umrlih zaradi vročinskih valov, 2020, Slovenija

Število umrlih

ARSO, 2021, NIJZ, 2021

 

vročinski val  od 6.8. do 17.8. 2020

 

Letno

10.11.2020

da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1 (podatki o umrlih) 2 (podatki o dnevnih temperaturah in vlagi)

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Achebak H, Devolder D, Ballester J (2018) Heat-related mortality trends under recent climate warming in Spain:A 36-year observational study. PLoS Med  15(7):e1002617.https://doi.org/10.1371/journal.pmed.1002617
  2. Analitis A, Michelozzi P, D'Ippoliti D, De'donato F, Menne B, Matthies F et al. Effects of heat waves on mortality: effect modification and confounding by air pollutants. Epidemiology 2014; 25:15-22.
  3. Anderson B, Bell M. Influence of Heatwave Intensity, Duration, and Timing in Season on Heatwave Mortality Effects in the United States. Environ Health Perspect 2011; 119:210-218.
  4. Benmarhnia T, Oulhote Y, Petit C, et al. Chronic air pollution and social deprivation as modifiers of the association between high temperature and daily mortality. Environ Health. 2014;13(1):53. Published 2014 Jun 18. doi:10.1186/1476-069X-13-53
  5. Bertalanič, R. in sod. 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. Stoletja. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
  6. D'Ippoliti D, Michelozzi P, Marino C, De'Donato F, Menne B, Katsouyanni K et al.The impact of heat waves on mortality in 9 European cities: result from the EuroHEAT project. Environ Health 2010; 9:37.
  7. EPA.  Heat islands effect. Pridobljeno julija 2014 s spletne strani http://www.epa.gov/.
  8. Ha J, Kim H, Hajat S. Effect of previous-winter mortality on the association between summer temperature and mortality in South Korea. Environ Health Perspect. 2011;119(4):542-6.
  9. Joe L, Hosihiko K, Dobraca D, Jackson R,Smorodinsky s, Smith D, Harnly M. Mortality during a large-scale heat wave by place, demographic group, internal and external causes of death, and building climate zone. Environmental Research and public health. 2016; 13: 299-315.
  10. Kovats S, Jendritzky G. Heat waves and Human Health. In: Menne B, Ebi KL, editors. Climate Change and Adaptation Strategies for Human Health. Darmstadt: Springer, 2006: 63-98.); (Matthies F, Bickler G, Cardeñosa MN , Hales S. Heat – health action plans. Copenhagen: World Health Organization, 2008.
  11. Matthies F, Bickler G, Cardeñosa MN , Hales S. Heat – health action plans. Copenhagen: World Health Organization, 2008.
  12. McGregor G.R., Bessemoulin P., Ebi K., Menne B. Heatwaves and Health: Guidance on Warning-System Development. World Meteorological Organization and World Health Organization, 2015
  13. Meehl, GA.; Tebaldi C. More intense, more frequent, and longer lasting heat waves in 21th century' Science 2004, 305, 994-997.
  14. Nairn, J., Fawcett, R. 2013. Defining heatwaves: heatwave defined as a heat-impact event servicing all community and business sectors in Australia. Kent Town, South Australia: The Centre for Australian Weather and Climate Research.
  15. Perčič S., Kukec A., Cegnar T., Hojs A. Number of Heat Wave Deaths by Diagnosis, Sex, Age Groups, and Area, in Slovenia, 2015 vs. 2003. Int J Environ Res Public Health. 2018 Jan 22;15(1).
  16. Russo, S., Sillman, J., Fischer, E. 2015. Top ten European heatwaves since 1950 and their occurrence in the coming decades. Environmental Research Letters, 10 (12).
  17. Vida M. Medicinska Meteorologija. Medicinska Fakulteta; Ljubljana, Slovenia: 1990.
  18. WHO, 2011. Public health advice on preventing health effects of heat. New and updated information for different audiences. Copenhagen: World Health Organization, 2011.