[OD33] Recikliranje odpadkov in njihova priprava za ponovno uporabo
Ključno sporočilo
Za usmerjanje odpadkov v predelavo, prednostno v postopke recikliranja in priprave za ponovno uporabo, so sprejeti različni ukrepi. Za spremljanje njihovega izvajanja se zbirajo podatki o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi.
V Sloveniji je leta 2022 nastalo nekaj več kot 1 milijon ton komunalnih odpadkov, kar je 5 % več kot leto prej, od tega jih je bilo 73 % zbranih ločeno. Skoraj tretjino nastalih komunalnih odpadkov je predstavljala odpadna embalaža. Leta 2022 je v Sloveniji nastalo več kot 300.000 ton odpadne embalaže, od tega je bilo za skoraj petino odpadne plastične embalaže.
Leta 2022 je nastalo skoraj 1,4 milijone ton nenevarnih gradbenih odpadkov (brez odpadkov s številko 17 05 04 in 17 05 06), kar je za 2 % več kot leta 2021. Leta 2022 je bilo ponovno uporabljenih, recikliranih ali drugače snovno predelanih (zasipanje ali vnos v / na tla) 94,4 % vseh nastalih nenevarnih gradbenih odpadkov (brez odpadkov s številko 17 05 04 in 17 05 06).
Definicija
Kazalec prikazuje napredek pri povečanju količin recikliranih odpadkov in odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, glede na količino nastalih odpadkov.
Predelava odpadkov je vsak postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v gospodarstvu kot celoti, tako da odpadki nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali tako da so odpadki pripravljeni za izpolnitev te določene funkcije. Vsak postopek, ki ni predelava odpadkov, tudi če je sekundarna posledica tega postopka pridobivanje snovi ali energije, je odstranjevanje odpadkov.
Recikliranje odpadkov je vsak postopek predelave odpadkov, v katerem se odpadni materiali predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene, ter vključuje tudi predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in postopkov predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje z odpadki.
Priprava odpadkov za ponovno uporabo je vsak postopek predelave odpadkov, s katerim se proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom pripravijo za ponovno uporabo.
Grafi
SURS (administrativni vir: ARSO), ARSO (2024)
| nastali [1.000t] | ločeno zbrani [1.000t] | reciklirani (vključno s pripravljenimi za ponovno uporabo) [1.000t] | |
|---|---|---|---|
| 2019 | 1052,26 | 762,94 | 623,47 |
| 2020 | 1024,08 | 739,46 | 606,77 |
| 2021 | 1077,14 | 795,13 | 655,08 |
| 2022 | 1033,17 | 751,65 | 513,35 |
SURS (administrativni vir: ARSO), ARSO (2024)
| Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov [% od nastalih komunalnih odpadkov] [%] | |
|---|---|
| 2019 | 59,20 |
| 2020 | 59,30 |
| 2021 | 60,80 |
| 2022 | 49,70 |
ARSO (2024)
| nastala [t] | reciklirana [t] | predelana (vključno z reciklirano in energetsko predelano) [t] | delež reciklirane od nastale [%] | deležpredelane (vklj. e zenergetsko predelavo) od nastale [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 245250 | 164546 | 196261 | 67,10 | 80 |
| 2020 | 248415 | 168609 | 211481 | 67,90 | 85,10 |
| 2021 | 282463 | 155794 | 198440 | 55,20 | 70,30 |
| 2022 | 300169 | 187891 | 230325 | 62,60 | 76,70 |
ARSO (2024)
| nastala [t] | reciklirana [t] | delež reciklirane od nastale [%] | |
|---|---|---|---|
| 2021 | 55283 | 27621 | 50 |
| 2022 | 56764 | 28912 | 50,90 |
ARSO (2024)
Opomba: V skladu z evropsko metodologijo v izračun niso vključene količine zemlje in kamenja (odpadki s številko 17 05 04), izkopanih med gradbenimi deli.
| nastali [t] | reciklirani (vključno s pripravljenimi za ponovno uporabo) in snovno predelani (vključno z zasipanjem) [t] | reciklirani (vključno s pripravljenimi za ponovno uporabo) in snovno predelani (vključno z zasipanjem) [%] | |
|---|---|---|---|
| 2019 | 1203811 | 1190241 | 98,90 |
| 2020 | 1038164 | 880651 | 84,80 |
| 2021 | 1346742 | 1217179 | 90,40 |
| 2022 | 1379541 | 1301682 | 94,40 |
ARSO (2024)
| EEO za toplotno izmenjavo in velika EEO [%] | odpadni zasloni in monitorji ter EEO z zasloni [%] | majhna EEO in majhna EEO za IT in telekomunikacije [%] | |
|---|---|---|---|
| 2020 | 93,90 | 107,80 | 88 |
| 2021 | 94 | 113,80 | 92,80 |
| 2022 | 93 | 86,10 | 88 |
ARSO (2024)
| oprema za toplotno izmenjavo in velika oprema [%] | zasloni in monitorji ter oprema z zasloni [%] | majhna oprema in majhna oprama za IT in telekomunikacije [%] | |
|---|---|---|---|
| 2020 | 84,30 | 102,50 | 81,10 |
| 2021 | 85 | 103,30 | 85 |
| 2022 | 79,60 | 85,40 | 81,70 |
ARSO (2024)
| zbrana izrabljena vozila [t] | ponovna uporaba in recikliranje [t] | ponovna uporaba in predelava [t] | ponovna uporaba in recikliranje [%] | ponovna uporaba in predelava [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| 2022 | 8739 | 7580 | 8140 | 87 | 93 |
Eurostat ((1) Eurostatova ocena, (2) zacasen podatek, (3) ni podatka, (4) ocena) (2024)
| 2022 [%] | |
|---|---|
| EU (1) | 48,70 |
| Nemcija (2) | 69,20 |
| Avstrija | 62,60 |
| Slovenija | 62,60 |
| Nizozemska (2) | 57,50 |
| Belgija | 54,70 |
| Luksemburg | 54,60 |
| Italija | 53,30 |
| Latvija | 50,80 |
| Slovaška | 49,50 |
| Litva | 48,40 |
| Danska | 45,70 |
| Finska | 43,70 |
| Ceška | 43,30 |
| Francija (4) | 41,20 |
| Poljska | 40,90 |
| Švedska | 39,70 |
| Španija (2) | 38,60 |
| Hrvaška | 34,20 |
| Estonija | 33,20 |
| Madžarska | 32,80 |
| Portugalska | 30,20 |
| Bolgarija | 24,60 |
| Ciper (2) | 14,80 |
| Malta | 12,50 |
| Romunija | 12,30 |
| Grcija (3) | |
| Irska (3) |
Eurostat ((1) Eurostatova ocena, (2) drugačna definicija, (3) ni podatka) (2024)
| Stopnja recikliranja [%] | Cilj 55% [%] | Cilj 2025: 65 % [%] | |
|---|---|---|---|
| EU | 65,40 | 55 | 65 |
| Belgija | 80,40 | 55 | 65 |
| Nizozemska | 75,20 | 55 | 65 |
| Finska | 73,50 | 55 | 65 |
| Estonija | 73 | 55 | 65 |
| Slovaška (2) | 72,20 | 55 | 65 |
| Italija | 71,90 | 55 | 65 |
| Ciper | 69,50 | 55 | 65 |
| Španija | 69,40 | 55 | 65 |
| Nemčija | 68,50 | 55 | 65 |
| Francija | 67,20 | 55 | 65 |
| Švedska | 66,90 | 55 | 65 |
| Avstrija | 66,20 | 55 | 65 |
| Danska | 64,90 | 55 | 65 |
| Luksemburg | 63,70 | 55 | 65 |
| Slovenija | 62,60 | 55 | 65 |
| Irska | 61,70 | 55 | 65 |
| Portugalska | 61,10 | 55 | 65 |
| Latvija | 60,80 | 55 | 65 |
| Litva | 58,30 | 55 | 65 |
| Bolgarija | 58,30 | 55 | 65 |
| Hrvaška | 52,40 | 55 | 65 |
| Madžarska | 44,60 | 55 | 65 |
| Grčija | 43,40 | 55 | 65 |
| Malta | 31,80 | 55 | 65 |
| Češka (3) | 55 | 65 | |
| Poljska (3) | 55 | 65 | |
| Romunija (3) | 55 | 65 |
Cilji
Glavni okoljski cilj je predelati odpadke, prednostno s postopki recikliranja in priprave za ponovno uporabo.
Cilji, povezani z glavnim okoljskim ciljem, so:
- povečati pripravo komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in njihovo recikliranje na najmanj:
- 55 masnih % do leta 2025,
- 60 masnih % do leta 2030 in
- 65 masnih % do leta 2035,
- vsako leto pripraviti za ponovno uporabo, reciklirati in snovno predelati (vključno z zasipanjem) najmanj 70 masnih % nenevarnih gradbenih odpadkov, razen zemlje in kamenja, ki sta izkopana med gradbenimi deli,
- zbrana odpadna mineralna in sintetična olja usmeriti v predelavo, prednostno v postopke regeneracije in druge postopke recikliranja,
- do leta 2025 / 2030 za namene recikliranja ločeno zbrati količino odpadnih plastenk pijač, ki znaša najmanj:
- 77 masnih % plastenk pijač, danih na trg v RS, in
- 90 masnih % plastenk pijač danih na trg v RS,
- povečati recikliranje odpadne embalaže na najmanj:
- 65 masnih % do konca leta 2025 in
- 70 masnih % do konca leta 2030,
- do leta 2025 / 2030 povečati recikliranje posameznih embalažnih materialov v odpadni embalaži, na najmanj:
- 50 / 55 masnih % plastike,
- 25 / 30 masnih % lesa,
- 70 / 80 masnih % železa in jekla,
- 50 / 60 masnih % aluminija,
- 70 / 75 masnih % stekla in
- 75 / 80 masnih % papirja in kartona,
- vsako leto predelati:
- 85 % ločeno zbrane OEEO za toplotno izmenjavo in velike OEEO,
- 80 % ločeno zbranih odpadnih zaslonov in monitorjev ter OEEO z zasloni,
- 75% ločeno zbrane majhne OEEO in majhne OEEO za IT in telekomunikacije,
- vsako leto pripraviti za ponovno uporabo in reciklirati:
- 80 % ločeno zbrane OEEO za toplotno izmenjavo in velike OEEO,
- 70 % ločeno zbranih odpadnih zaslonov in monitorjev ter OEEO z zasloni,
- 55% ločeno zbrane majhne OEEO in majhne OEEO za IT in telekomunikacije,
- vsako leto reciklirati 80 % ločeno zbranih odpadnih sijalk,
- reciklirati vse ločeno zbrane odpadne baterije in akumulatorje (vključno z zbranimi skupaj z OEEO),
- vsako leto za vsa prevzeta izrabljena vozila zagotoviti ponovno uporabo in predelavo / ponovno uporabo in recikliranje za najmanj 95 % / 85 % povprečne mase praznega vozila.
Komentar
Z ukrepi za usmerjanje odpadkov v predelavo, prednostno v postopke recikliranja in priprave za ponovno uporabo, se bo:
- povečal delež predelanih odpadkov glede na delež odstranjenih odpadkov,
- povečal delež recikliranih odpadkov (vključno z nevarnimi odpadki in odpadki, ki vsebujejo nevarne sestavine),
- povečal delež odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo (vključno z nevarnimi odpadki in odpadki, ki vsebujejo nevarne sestavine),
- zmanjšali škodljivi vplivi nastalih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, na okolje in zdravje ljudi,
- zmanjšal delež odstranjenih odpadkov, vključno z njihovim odlaganjem na odlagališčih,
- zmanjšala uporaba primarnih virov za proizvodnjo novih izdelkov,
- prispevalo k pridobivanju sekundarnih surovin iz odpadkov,
- prispevalo k zmanjšanju odvisnosti od uvoza kritičnih surovin (Mg, Co, Li, Ga, lantanidi, Y, Sc) iz le nekaj tretjih držav.
Letno nastane okoli 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov. V Sloveniji je leta 2022 nastalo 1.033.000 ton komunalnih odpadkov, kar je 4 % manj kot leto prej. Od tega jih je bilo kar 73 % zbranih ločeno. Tega leta je bilo recikliranih (vključno s tistimi, pripravljenimi za ponovno uporabo) 49,7 % nastalih komunalnih odpadkov. Po ocenah Eurostata je leta 2022 na ravni EU ta delež znašal 48,7 %. Med države, v katerih je bilo recikliranih več nastalih komunalnih odpadkov kot je povprečje EU, sodijo poleg Slovenije še Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Italija, Latvija in Slovaška.
Ena od frakcij komunalnih odpadkov je tudi odpadna embalaža, katere nastale količine se z leti počasi povečujejo. V Sloveniji je leta 2022 nastalo več kot 300.000 ton odpadne embalaže, kar predstavlja 29 % v tem letu nastalih komunalnih odpadkov. Skoraj petino nastale odpadne embalaže je predstavljala odpadna plastična embalaža.
Leta 2022 je bilo predelane (vključno z energetsko predelavo) 76,7 % nastale odpadne embalaže, pri čemer je bilo reciklirane 62,6 % nastale odpadne embalaže. Po ocenah Eurostata je leta 2022 na ravni EU delež reciklirane odpadne embalaže znašal 65,4 % nastale odpadne embalaže. Med države EU z najvišjimi deleži reciklirane odpadne embalaže se uvrščajo Belgija, Nizozemska, Finska, Estonija, Slovaška in Italija.
V Sloveniji je leta 2022 nastalo skoraj 1,4 milijone ton nenevarnih gradbenih odpadkov (brez odpadkov s številko 17 05 04 in 17 05 06), kar je za 2 % več kot leta 2021. V te količine niso vključene količine nevarnih gradbenih odpadkov in količine zemlje in kamenja, ki sta bila izkopana med gradbenimi deli. Leta 2022 je bilo ponovno uporabljenih, recikliranih ali drugače snovno predelanih (vnos v/na tla ali zasipanje) 94,4 % vseh nastalih nenevarnih gradbenih odpadkov (brez odpadkov s številko 17 05 04 in 17 05 06), kar je za 4 odstotne točke več kot leta 2021.
Več kot 90 % zbrane odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), se reciklira in predela po drugih postopkih, vključno s tisto, ki se pripravi za ponovno uporabo. Leta 2022 je bilo največ predelane, pa tudi reciklirane (vključno s pripravljenimi za ponovno uporabo) majhne OEEO za IT in telekomunikacije, kamor sodijo tudi mobilni telefoni, OEEO za toplotno izmenjavo, sledila je velika OEEO.
Leta 2022 je bilo v Sloveniji zbranih nekaj več kot 8.700 ton izrabljenih vozil. Tega leta je bilo recikliranih (vključno s ponovno uporabljenimi) skoraj 7.600 ton sestavnih delov izrabljenih vozil.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po:
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030
- Direktivi 2008/98/ES o odpadkih
- Direktiva 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži
- Direktiva 2019/904/EU o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje
- Direktivi 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)
- Direktivi 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih
- Direktivi 2000/53/ES o izrabljenih vozilih
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Metodologija zbiranja podatkov o komunalnih in gradbenih odpadkih je določena z Uredbo o odpadkih. Osnovo predstavljajo podatki o odpadkih, ki jih izvirni povzročitelji, zbiralci in izvajalci obdelave odpadkov v skladu z zahtevami iz Uredbe o odpadkih enkrat letno sporočajo Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Metodologija zbiranja podatkov o odpadni embalaži je določena z Uredbo o odpadkih in Uredbo o embalaži in odpadni embalaži. Osnovo predstavljajo podatki o odpadkih, ki jih izvirni povzročitelji, zbiralci in izvajalci obdelave odpadkov v skladu z zahtevami iz Uredbe o odpadkih enkrat letno sporočajo na ARSO. Podatke o odpadni embalaži enkrat letno sporočajo na ARSO tudi nosilci skupnih načrtov ravnanja z odpadno embalažo in proizvajalci, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO. Obenem sporočijo tudi podatke o embalaži, dani na trg v RS, in podatke o embalaži blaga, ki ga za svojo lastno uporabo kupujejo končni uporabniki tega blaga, ki ga kupujejo neposredno pri tujih dobaviteljih. Nosilci skupnih načrtov ravnanja z odpadno embalažo in proizvajalci, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, v skladu z Uredbo o embalaži in odpadni embalaži štirikrat letno na ARSO sporočajo podatke o embalaži, dani na trg v RS v preteklem četrtletnem obdobju. Podatke o embalaži, dani na trg v RS, za katero se plačuje okoljska dajatev, v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže zbira tudi Finančna uprava RS (FURS).
Metodologija zbiranja podatkov o OEEO je določena z Uredbo o odpadni električni in elektronski opremi. Osnovo predstavljajo podatki, ki jih nosilci skupnih načrtov ravnanja z OEEO enkrat letno sporočajo na ARSO. Podatke o EEO, dani na trg v RS, v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev zbira Finančna uprava RS (FURS).
Metodologija zbiranja podatkov o izrabljenih vozilih je določena z Uredbo o izrabljenih vozilih. Osnovo predstavljajo podatki, ki jih nosilci skupnih načrtov ravnanja z izrabljenimi vozili in proizvajalci, ki za vozila samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, enkrat letno sporočajo na ARSO. Podatke o številu in masi izrabljenih vozil, prevzetih v razgradnjo, v skladu z isto uredbo zbira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki v ta namen vodi Spletno Aplikacijo za Razgradnjo Avtomobilov SARA.
Metodologija obdelave podatkov:
ARSO je v skladu z metodologijo iz Sklepa 2019/1004/EU izračunal podatke o komunalnih odpadkih za leto 2022. V fazi obdelave podatkov (na mikroravni) ARSO ugotavlja napake v podatkih izvirnih povzročiteljev, zbiralcev in izvajalcev obdelave odpadkov. Podatke za leta pred letom 2022 je preračunal SURS na podlagi statistično obdelanih podatkov o nastalih, zbranih in obdelanih odpadkih, ki jih zbira ARSO (v skladu z Zakonom o državni statistiki so podatki o odpadkih, ki jih zbira ARSO, administrativni vir za SURS).
ARSO v skladu z metodologijo iz Sklepa 2019/665/EU pripravi podatke o embalaži, dani na trg v RS, in podatke o odpadni embalaži. V fazi obdelave podatkov (na mikroravni) ugotavlja napake v podatkih o odpadni embalaži izvirnih povzročiteljev odpadkov, zbiralcev in izvajalcev obdelave odpadkov, ter primerja podatke za opazovano leto s podatki za pretekla leta. Podatke, ki jih o ravnanju z odpadno embalažo sporočijo zbiralci in izvajalci obdelave odpadkov, primerja (na mikroravni) s podatki o odpadni embalaži, ki jih sporočijo nosilci skupnih načrtov in proizvajalci, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO. Podatke o embalaži, dani na trg v RS, ki jih za posamezno četrtletje sporočajo nosilci skupnih načrtov in proizvajalci, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, (na mikroravni) primerja s podatki o embalaži, dani na trg v RS, ki jih te osebe sporočijo za posamezno koledarsko leto, ter s podatki, ki jih o embalaži, dani na trg v RS, zbira FURS.
ARSO v skladu z metodologijo iz Sklepa 2019/1004/EU pripravi podatke o gradbenih odpadkih. V fazi obdelave podatkov (na mikroravni) ugotavlja napake v podatkih izvirnih povzročiteljev, zbiralcev in izvajalcev obdelave odpadkov in primerja podatke za opazovano leto s podatki za pretekla leta.
ARSO v skladu z metodologijo iz Sklepa 2019/2193/EU pripravi podatke o električni in elektronski opremi (EEO), dani na trg v RS, ki jih zbira FURS, in podatke o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO). V fazi obdelave podatkov (na mikroravni) ugotavlja napake v podatkih nosilcev skupnih načrtov ravnanja z OEEO in primerja podatke za opazovano leto s podatki za pretekla leta. Podatke, ki jih o OEEO sporočilo nosilci skupnih načrtov ravnanja z OEEO, primerja (na mikroravni) s podatki, ki jih o ravnanju z OEEO sporočajo zbiralci in izvajalci obdelave odpadkov.
ARSO v skladu z metodologijo iz Sklepa 2005/293/ES pripravi podatke o izrabljenih vozilih (IV). V fazi obdelave podatkov (na mikroravni) ugotavlja napake v podatkih nosilcev skupnih načrtov in proizvajalcev, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, ter primerja podatke za opazovano leto s podatki za pretekla leta. Podatke, ki jih o IV sporočijo nosilci skupnih načrtov in proizvajalci, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, primerja (na mikroravni) s podatki, ki jih o ravnanju z IV sporočajo zbiralci in izvajalci obdelave odpadkov. Podatke o IV, ki jih sporočajo navedene osebe, primerja (na mikroravni) tudi s podatki iz spletne aplikacije SARA.
Podatki so grafično in tabelarično predstavljeni v količinah – masi (tone) in v deležih (%), preračunanih na celotno relevantno količino.
Slika OD04_2023-1 prikazuje maso (v 1.000 tonah) nastalih, ločeno zbranih in recikliranih (vključno s tistimi, pripravljenimi za ponovno uporabo) komunalnih odpadkov v obdobju 2019-2022. Opomba: Podatke o komunalnih odpadkih je za leto 2022 v skladu z Izvedbenim sklepom 2019/1004/EU, tako kot to določa Direktiva 2008/98/ES, preračunala ARSO.
Slika OD04_2023-2 prikazuje delež (v %) recikliranih (vključno s tistimi, pripravljenimi za ponovno uporabo) komunalnih odpadkov od nastalih komunalnih odpadkov v obdobju 2019-2022. Opomba: Podatke o komunalnih odpadkih je za leto 2022 v skladu z Izvedbenim sklepom 2019/1004/EU, tako kot to določa Direktiva 2008/98/ES, preračunala ARSO.
Slika OD04_2023-3 prikazuje maso (v 1.000 tonah) nastale, reciklirane in snovno predelane odpadne embalaže (vključno z energetsko predelano), ter delež (%) reciklirane in snovno predelane odpadne embalaže (vključno z energetsko predelano) od nastale odpadne embalaže za obdobje 2019-2022.
Slika/Tabela OD04_2023-4 prikazuje maso (v tonah) nastale in reciklirane odpadne plastične embalaže ter delež (%) reciklirane odpadne plastične embalaže od nastale odpadne plastične embalaže za leti 2021 in 2022.
Slika OD04_2023-5 prikazuje maso (v 1.000 tonah) nastalih, recikliranih (vključno s tistimi, pripravljenimi za ponovno uporabo) in snovno predelanih nenevarnih gradbenih odpadkov in delež (%) recikliranih (vključno s tistimi, pripravljenimi za ponovno uporabo) in snovno predelanih (vključno z zasipanjem) nenevarnih gradbenih odpadkov od nastalih nenevarnih gradbenih odpadkov za obdobje 2019-2022. Opomba: V skladu z evropsko metodologijo v izračun niso vključene količine zemlje in kamenja izkopanih med gradbenimi deli (odpadki s številko 17 05 04 in 17 05 06).
Slika OD04_2023-6 prikazuje delež (v %) predelane OEEO od zbrane OEEO po posameznih razredih EEO za obdobje 2020-2022.
Slika/Tabela OD04_2023-7 prikazuje maso (v tonah) in delež (%) zbranih izrabljenih vozil, ter predelanih in recikliranih (vključno s ponovno uporabljenimi sestavnimi deli) sestavnih delov izrabljenih vozil leta 2022.
Podatkovni viri
Opredelitev kazalca:
- Relevantnost kazalca: 2
1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno
- Točnost uporabljenih podatkov: 1
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
- Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 3
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
- Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov:
- o komunalnih odpadkih na ravni EU je določena z izvedbenimi akti EU in je podrobneje opisana na spletni strani Eurostata,
- o odpadni embalaži na ravni EU je prav tako določena z izvedbenimi akti EU in je podrobneje opisana na spletni strani Eurostata.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
- za komunalne odpadke je podrobneje opisana na spletni strani Eurostata,
- za odpadno embalažo je podrobneje opisana na spletni strani Eurostata.
Slika OD04_2023-9 prikazuje delež (v %) recikliranih (vključno s pripravljenimi za ponovno uporabo) od nastalih komunalnih odpadkov na ravni EU za leto 2022. Za Slovenijo je prikazan podatek, ki ga je preračunal in na Eurostat poslal SURS v okviru Joint Questionnaire OECD/Eurostat Municipal waste.
Slika OD04_2023-10 prikazuje delež (v %) reciklirane od nastale odpadne embalaže na ravni EU za leto 2022.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
|
Komunalni odpadki |
% |
2022 |
konec tekočega leta za predpreteklo koledarsko leto |
letno |
december2024 |
|
|
Odpadna embalaža |
% |
2022 |
konec tekočega leta za predpreteklo koledarsko leto |
letno |
december2024 |
Datum zajema podatkov za kazalec:
december 2024
- Operativni program varstva okolja s področja odpadkov, 2022.