Kazalec racionalno gnojenje kmetijskih rastlin z dušikom je opisan s porabo dušika iz mineralnih gnojil za gnojenje kmetijskih rastlin. Bistvo prizadevanj na tem področju je z učinkovito rabo mineralnih in živinskih gnojil zmanjšati porabo dušika iz mineralnih gnojil. Manjša poraba dušika iz mineralnih gnojil pomeni manj izpustov didušikovega oksida iz kmetijskih zemljišč, pa tudi manj posrednih izpustov didušikovega oksida. Kazalec »racionalno gnojenje kmetijskih rastlin z dušikom« je definiran z letno porabo N iz mineralnih gnojil na ravni države. Prednost kazalca je v njegovi enostavnosti in jasnosti. Gre za podatke, ki jih zbira in neposredno poroča Statistični urad republike Slovenije. Podatki v nekoliko drugačnem kontekstu in obliki so prikazani tudi v kazalcu KM02 Poraba mineralnih gnojil, ki sodi v osnoven nabor kazalcev okolja v Sloveniji (ARSO).

Na porabo dušika iz mineralnih gnojil vplivajo številni dejavniki, od razpoložljivosti in rabe drugih virov dušika (živinska gnojila, komposti, digestati, blata čistilnih naprav), do setvene strukture in z njo povezanimi potrebami rastlin po dušiku. Na potrebe po dušiku iz mineralnih gnojil je mogoče vplivati tudi s kmetijskimi praksami, ki zmanjšujejo izgube dušika v okolje. S porabo dušika iz mineralnih gnojil je bilo v letu 2020 povezanih 9,6 % vseh izpustov TGP v kmetijstvu. Gre za neposredne izpuste didušikovega oksida iz kmetijskih zemljišč, ki so posledica gnojenja z mineralnimi gnojili, pa tudi za posredne izpuste, ki so posledica uhajanja dušikovih spojin v vode in zrak.

V obdobju po letu 2000 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil sprva zmanjševala (podatki niso grafično predstavljeni). Po letu 2009 se je poraba bolj ali manj ustalila na vrednosti okoli 27.500 ton, s tem, da so se v tem obdobju letne vrednosti gibale med 26.300 in 28.612 ton. V letu 2020 je bila poraba N iz mineralnih gnojil 27.692 t. S tem je bila ciljna vrednost dosežena (manj kot 28.000 t N na leto). Ciljna vrednost za leto 2020 je bila dosežena tudi v posameznih letih obdobja 2016–2020, vrednost je bila nekoliko (približno 0,2 %) presežena le v letu 2019.

K zmanjševanju in kasneje obvladovanju porabe dušika mineralnih gnojil je v Sloveniji prispevala učinkovitejša raba dušika iz mineralnih in organskih gnojil. Kljub podobni porabi dušika iz mineralnih gnojil se količina dušika v pridelkih kmetijskih rastlin povečuje, od leta 1990 s trendom 480 ton na leto. Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju izpustov na tem področju tako prek ukrepov Programa razvoja podeželja (Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP), Ekološko kmetovanje, idr.) kot tudi s financiranjem Javne službe kmetijskega svetovanja. Doseganje cilja je v velikem obsegu odvisno od zainteresiranosti kmetov za vključevanje v Ekološko kmetovanje in zahteve KOPOP, od uspešnosti kmetijskega izobraževalnega sistema ter javne kmetijske svetovalne službe. Na porabo N iz mineralnih gnojil vplivata tudi cena mineralnih gnojil in razmerja med ceno gnojil in odkupnimi cenami kmetijskih pridelkov.