Kazalec prikazuje ozaveščenost javnosti o resnosti problema podnebnih sprememb – na splošno in v Sloveniji, odnos gospodinjstev do boja proti podnebnim spremembam in mnenje gospodinjstev o prispevku gospodarskih sektorjev k problematiki podnebnih sprememb.

Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2025 razkrivajo, da se večina anketiranih gospodinjstev zaveda resnosti problema podnebnih sprememb (slika RE03-1): dobri dve tretjini (69 %) gospodinjstev sta ta problem na lestvici od 1 do 10 ocenili kot »zelo resen« (ocene 7 do 10), slaba petina (17 %) kot »precej resen« (oceni 5 do 6), dobra desetina (12 %) pa ga je ocenila kot »ni resen« (ocene 1 do 4). V primerjavi s predhodnimi raziskavami REUS opazimo, da je delež gospodinjstev, ki se jim zdi problem podnebnih sprememb zelo resen, za 4 odstotne točke nižji v primerjavi z letom 2015 in najnižji do sedaj (2022: 69 %, 2015: 73 %). Če ga primerjamo z letom 2022, ko je bil delež teh gospodinjstev najvišji, je delež padel za 13 odstotnih točk (2022: 69 %, 2022: 82 %). Negativen trend potrjuje tudi delež gospodinjstev, ki meni, da problem ni resen, saj se je v primerjavi z letom 2015 le-ta podvojil, v primerjavi z letom 2022 pa je celo štirikrat višji (2025: 12 %, 2022: 3 %, 2015: 6 %).

Večina gospodinjstev v Sloveniji se strinja z izjavami o resnosti problema podnebnih sprememb (slika RE03-2), vendar v primerjavi z merjenjem leta 2015 opazimo negativen trend pri prav vseh trditvah (slika RE03-3): 

• Polovica gospodinjstev se popolnoma ali delno strinja s trditvijo, da ima boj proti podnebnim spremembam lahko pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo. Glede na merjenje iz leta 2015 se je delež teh gospodinjstev zmanjšal za 10 odstotnih točk (2025: 50 %, 2015: 60 %).
• Dobri dve tretjini gospodinjstev se popolnoma ali delno strinjata s trditvijo, da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost. Glede na merjenje iz leta 2015 se je delež teh gospodinjstev zmanjšal za 17 odstotnih točk (2025: 69 %, 2015: 86 %).
• Dobri dve tretjini gospodinjstev se popolnoma ali delno strinjata tudi s trditvijo, da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj. Glede na merjenje iz leta 2015 se je delež teh gospodinjstev zmanjšal za 18 odstotnih točk (2025: 68 %, 2015: 86 %).
• Dobra polovica gospodinjstev se popolnoma ali delno strinja s trditvijo, da boj proti podnebnim spremembam in bolj učinkovita raba energije lahko spodbudita gospodarstvo in prispevata k novim delovnim mestom v EU. Glede na merjenje iz leta 2015 se je delež teh gospodinjstev zmanjšal za 15 odstotnih točk (2025: 55 %, 2015: 70 %).

Kot je razvidno iz kazalca »Izpusti toplogrednih plinov« [PB03], največ izpustov TGP povzroča raba fosilnih goriv, predvsem v sektorjih energetike (proizvodnja elektrike in toplote) ter prometa (predvsem cestni promet), ki skupaj prispevata skoraj 60 % vseh izpustov. Kazalec »Raba končne energije po sektorjih« [EN10] kaže, da se je v obdobju 2000‒2023 raba končne energije zmanjšala za 1 %. Največ energije, 41 %, se je leta 2023 porabilo v prometu, sledili so sektorji industrija (24 %), gospodinjstva (22 %) in ostala raba (13 %). Na prebivalca je raba končne energije leta 2023 znašala 2,12 toe, s čimer je bila za 6,1 % višja od povprečja za EU-27.

Raziskava REUS 2025 je pokazala (slika RE03-4), da je po mnenju največjega deleža gospodinjstev glavni krivec za izpuste toplogrednih plinov industrija (42 %), sledi pa mu promet (23 %). Na tretjem mestu so odpadki (9 %), na četrtem kmetijstvo (8 %), na petem pa energetika (6 %). Primerjava s preteklimi raziskavami REUS kaže, da vse več gospodinjstev meni, da je industrija glavni povzročitelj toplogrednih plinov (2025: 42 %, 2015: 32 %). Pri prometu, za katerega je v zadnjih letih vse manj gospodinjstev menilo, da je glavni povzročitelj toplogrednih plinov, pa v letu 2025 opazimo premik v nasprotno stran, saj je delež teh gospodinjstev za 6 odstotnih točk višji kot leta 2022, kljub temu pa še vedno 22 odstotnih točk nižji kot v letu 2015 (2025: 23 %, 2022: 17 %, 2015: 45 %). 

Analiza podatkov po statističnih regijah v Sloveniji kaže (slika RE03-5), da je največji delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen (indeks 7 do 10) v koroški, savinjski in zasavski regiji (71 % do 80 %), nekaj manjši pa je delež teh gospodinjstev v ostalih združenih regijah. Sledijo si v naslednjem vrstnem redu: osrednjeslovenska regija, gorenjska regija, primorsko-notranjska, obalno-kraška in goriška regija, pomurska in podravska regija ter posavska regija in jugozahodna Slovenija (60 % do 70 %).