Kazalec prikazuje ozaveščenost javnosti o resnosti problema podnebnih sprememb – na splošno in v Sloveniji. Kazalec prikazuje tudi primerjavo s podatki na ravni EU.

Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2022 razkrivajo, da se velika večina anketiranih gospodinjstev zaveda resnosti problema podnebnih sprememb: dobre štiri petine (82 %) gospodinjstev je ocenilo na lestvici od 1 do 10 ta problem kot »zelo resen« (ocene 7 do 10), 9 % kot »dokaj resen« (oceni 5 do 6) in 3 % kot »ni resen« (ocene 1 do 4). Primerjava s predhodnimi raziskavami REUS pokaže na največji delež gospodinjstev, ki se zavedajo resnosti problema in se je od leta 2015 povečal za 9 odstotnih točk (2022: 82 %, 2019: 77%, 2017: 80 %, 2015: 73 %), Delež gospodinjstev, ki so ocenili problem podnebnih sprememb z oceno 10 (problem je izjemno resen), je znašal v letu 2019 39 %, v letu 2022 pa že 45 %. Da problem ni resen, meni v letu 2022 le še 3 % gospodinjstev, delež pa se je glede na pretekla merjenja prepolovil. Omenimo še, da je zaznati trend povečanja deleža tistih, ki ne vedo ali ne želijo odgovoriti na to vprašanje (2022: 7 %, 2019: 5 %, 2017: 1 %)., 2015: 1 %).

Na podlagi izsledkov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2015, slovenska gospodinjstva tudi različno ocenjujejo pomembnost problema podnebnih sprememb glede na obseg oziroma “oddaljenost” od sebe. Problem podnebnih sprememb je zelo resen (ocena 7 do 10): “na splošno” za približno štiri petine gospodinjstev (79 %), “za Slovenijo” za dobre dve tretjine (69 %) in “za svoje gospodinjstvo v vsakdanjem življenju” za dobro polovico (56 %). 

Rezultati raziskave REUS 2022 so pokazali na nekoliko večji delež gospodinjstev (82 %) , ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen problem, kot so to izmerili v raziskavi Special Eurobarometer 513: Climate Change v letu 2021 (77 %). Glede na to, da je bila raziskava REUS narejena leto kasneje, rezultati niso v celoti primerljivi. Primerjava z rezultati ostalih držav pokaže, da je delež v Sloveniji nekoliko nižji od povprečja Evropske Skupnosti (EU-28: 78 %). Države z največjim deležem prebivalcev, ki menijo, da so podnebne spremembe zelo resne, so Portugalska (PT: 91 %), Ciper (CY: 88 %) in Malta (MT: 86 %). Države, v katerih je najmanjši delež prebivalcev takšnega mnenja, pa so: Latvija (LV: 59 %), Estonija (EE: 63 % ) in Češka (CZ: 63 %).

Primerjava rezultatov ostalih merjenj v sklopu Eurobarometra kaže, da se je v obdobju od 2008 do 2019 v Sloveniji zmanjšal za 11 odstotnih točk delež anketiranih, ki menijo da so podnebne spremembe zelo resen problem (2019: 77 %, 2008: 89 %). Rezultat javnega mnenja o resnosti problema podnebnih spremembi je bil najnižji leta 2015 (66 %) in je potem spet začel naraščati (ESB 2008, 2009, 2011, 2013, 2015, 2019, 2021). 

Izsledki raziskave REUS 2022 kažejo, da se večina slovenskih gospodinjstev strinja z izjavami o resnosti problema podnebnih sprememb. Glavne ugotovitve so:

• Dobra polovica gospodinjstev se (popolnoma) strinja s trditvijo, da ima borba proti podnebnim spremembam lahko pozitivne učinke za slovensko gospodarstvo.  Glede na leto 2019 se je delež malenkost dvignil in se približal deležu iz leta 2015. (2022: 58 %, 2019: 54 %, 2015: 60 %).
• Okoli tri četrtine gospodinjstev se (popolnoma) strinja s trditvijo, da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost. Primerjava s prejšnjimi merjenji pokaže, da se zmanjšuje delež gospodinjstev, ki se s tem strinjajo (2022: 73 %, 2019: 78 %, 2015: 86 %).
• Nekaj manj kot tri četrtine gospodinjstev se (popolnoma) strinja s trditvijo, da je proti podnebnim spremembam potrebno ukrepati takoj. Primerjava s prejšnjimi merjenji prav tako pokaže, da se zmanjšuje delež gospodinjstev, ki se s tem strinjajo (2022: 73 %, 2019: 77 %, 2015: 86 %).
• Slabe dve tretjine gospodinjstev se (popolnoma) strinja s trditvijo, da boj proti podnebnim spremembam in bolj učinkovita raba energije lahko spodbudita gospodarstvo in prispevata k novimi delovnimi mesti v EU. Primerjava s prejšnjimi merjenji prav tako pokaže, da se zmanjšuje delež gospodinjstev, ki se s tem strinjajo (2022: 63 %, 2019: 67%, 2015: 70%).

Kot je razvidno iz kazalca “[EN01] Izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora”, raba energije največ prispeva k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Promet in proizvodnja električne energije in toplote sta dva največja vira izpustov energetskega izvora. Sledijo industrija, gospodinjstva in storitveni sektor. Kazalec “Raba končne energije pri sektorjih” [EN10] kaže, da se največ energije porabi v prometu, sledijo sektorji predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ter gospodinjstva. 

Raziskava REUS 2022 je pokazala, da je po mnenju največjega deleža gospodinjstev glavni krivec za izpuste toplogrednih plinov industrija (43 %). Promet je na drugem mestu (17 %), na tretjem so odpadki (11 %), na četrtem pa energetika in kmetijstvo (8 %). Kot kažejo rezultati preteklih raziskav REUS, vse manj gospodinjstev meni, da je promet glavni povzročitelj toplogrednih plinov. Če je v letu 2015 tako menila skoraj polovica gospodinjstev, jih v letu 2022 le še petina (2022: 17 %, 2019: 30 %, 2015: 45 %). Morda je razlog v tem, da lahko vidimo na cestah vse več avtomobilov na električni pogon, kot tudi električnih koles in skirojev.

Analiza podatkov po statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je leta 2019 največji delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb precej resen (indeks 5 do 6) ali ni resen (indeks 1 do 4) v Osrednjeslovenski in Pomurski regiji (21% do 30%), nekaj manjši je v Gorenjski, Goriški, Koroški, Podravski, Savinjski, Posavski, Jugozahodni Sloveniji, Primorsko-notranjski in Obalno-kraški regiji (11% do 20%) in najmanjši je v Zasavski regiji (0% do 10%).