Kazalec prikazuje ozaveščenost javnosti o resnosti problema podnebnih sprememb – na splošno in v Sloveniji. Kazalec prikazuje tudi primerjavo s podatki na ravni EU.

Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2022 razkrivajo, da se velika večina anketiranih gospodinjstev zaveda resnosti problema podnebnih sprememb: dobre štiri petine (82 %) gospodinjstev so ta problem na lestvici od 1 do 10 ocenile kot »zelo resen« (ocene 7 do 10), desetina (9 %) je ocenila ta problem kot »dokaj resen« (oceni 5 do 6), slaba tridesetina (3 %) pa kot »ni resen« (ocene 1 do 4). Primerjava s predhodnimi raziskavami REUS pokaže, da se je največji delež gospodinjstev, ki se zavedajo resnosti problema, od leta 2015 povečal za 9 odstotnih točk (2022: 82 %, 2015: 73 %). Delež gospodinjstev, ki so ocenila problem podnebnih sprememb z oceno 10 (problem je izjemno resen), je v letu 2019 znašal 39 %, v letu 2022 pa že 45 %. Da problem ni resen, v letu 2022 meni le še 3 % gospodinjstev, delež pa se je glede na pretekla merjenja prepolovil. Omenimo še, da smo zaznali trend naraščanja deleža tistih, ki ne vedo, kako odgovoriti, ali ne želijo odgovoriti na to vprašanje (2022: 7 %, 2015: 1 %). (slika OP07-1)

Na podlagi izsledkov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2015, slovenska gospodinjstva tudi različno ocenjujejo pomen problema podnebnih sprememb glede na obseg oziroma »oddaljenost« od sebe. Da je problem podnebnih sprememb zelo resen (ocena 7 do 10): »na splošno« menijo približno štiri petine gospodinjstev (79 %), »za Slovenijo« dobri dve tretjini (69 %) gospodinjstev in »za svoje gospodinjstvo v vsakdanjem življenju« dobra polovica (56 %) vseh gospodinjstev. (slika OP07-2)

Rezultati Raziskave REUS 2022 so pokazali na nekoliko večji delež slovenskih gospodinjstev (82 %), ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen, kot je bil izmerjen v raziskavi Special Eurobarometer 513: Climate Change (ESB 2021) v letu 2021 (77 %). Glede na to, da je bila raziskava REUS narejena leto kasneje, rezultati niso popolnoma primerljivi. Primerjava z rezultati ostalih držav pokaže, da delež v Sloveniji ustreza povprečju Evropske Skupnosti (EU-27: 78 %). Države z največjim deležem prebivalcev, ki menijo, da so podnebne spremembe zelo resne, so Portugalska (PT: 91 %), Ciper (CY: 88 %) in Malta (MT: 86 %). Države, v katerih je najmanjši delež prebivalcev takšnega mnenja, pa so: Latvija (LV: 59 %), Estonija (EE: 63 % ) in Češka (CZ: 63 %). (slika OP07-3)

Primerjava rezultatov ostalih merjenj v sklopu Eurobarometra kaže, da se je v obdobju od 2008 do 2019 v Sloveniji za 11 odstotnih točk zmanjšal delež anketiranih, ki menijo da so podnebne spremembe zelo resen problem (2021: 77 %, 2008: 89 %). Rezultat raziskave javnega mnenja o resnosti problema podnebnih spremembi je bil najnižji leta 2015 (66 %) in je potem začel ponovno naraščati (ESB 2008, 2009, 2011, 2013, 2015, 2019, 2021). (slika OP07-4)

Izsledki raziskave REUS 2022 kažejo, da se večina slovenskih gospodinjstev strinja z izjavami o resnosti problema podnebnih sprememb. Glavne ugotovitve so (slika OP07-5):

• Dobra polovica gospodinjstev se (popolnoma) strinja s trditvijo, da ima lahko boj proti podnebnim spremembam pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo. Glede na leto 2019 se je delež malenkost dvignil in se približal deležu iz leta 2015. (2022: 58 %, 2019: 54 %, 2015: 60 %).
• Slabe tri četrtine gospodinjstev se (popolnoma) strinjajo s trditvijo, da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost. Primerjava s prejšnjimi merjenji pokaže, da se zmanjšuje delež gospodinjstev, ki se s tem strinjajo (2022: 73 %, 2019: 78 %, 2015: 86 %).
• Slabe tri četrtine gospodinjstev se (popolnoma) strinjajo s trditvijo, da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj. Primerjava s prejšnjimi merjenji prav tako pokaže, da se zmanjšuje delež gospodinjstev, ki se s tem strinjajo (2022: 73 %, 2019: 77 %, 2015: 86 %).
• Slabi dve tretjini gospodinjstev se (popolnoma) strinjata s trditvijo, da boj proti podnebnim spremembam in bolj učinkovita raba energije lahko spodbudita gospodarstvo in prispevata k novim delovnim mestom v EU. Primerjava s prejšnjimi merjenji prav tako pokaže, da se zmanjšuje delež gospodinjstev, ki se s tem strinjajo (2022: 63 %, 2019: 67 %, 2015: 70 %).

Kot je razvidno iz kazalca PS03 Izpusti toplogrednih plinov, ki so odgovorni za podnebne spremembe, največ izpustov povzroča kurjenje fosilnih goriv, pri čemer jih največ nastaja v  energetiki (proizvodnja elektrike in toplote) in prometu (cestni promet), ki skupaj prispevata skoraj 60 % slovenskih izpustov.

Raziskava REUS 2022 je pokazala, da je po mnenju največjega deleža gospodinjstev glavni krivec za izpuste toplogrednih plinov industrija (43 %). Promet je na drugem mestu (17 %), na tretjem so odpadki (11 %), na četrtem pa energetika in kmetijstvo (8 %). Kot kažejo rezultati preteklih raziskav REUS, vse več gospodinjstev meni, da je industrija glavni povzročitelj toplogrednih plinov (2022: 43 % , 2015: 32 %). Na drugi strani, vse manj gospodinjstev meni, da je glavni povzročitelj toplogrednih plinov promet. Če je v letu 2015 tako menila skoraj polovica gospodinjstev, jih v letu 2022 meni tako le še petina (2022: 17 %, 2019: 30 %, 2015: 45 %). Morda je razlog v tem, da lahko vidimo na cestah vse več avtomobilov na električni pogon ter električnih koles in skirojev. (slika OP07-6)

Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatki za določene regije združeni. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta. Analiza podatkov po združenih statističnih regija kaže, da je leta 2022 mnenje gospodinjstev o resnosti podnebnih sprememb enakomerno porazdeljeno po skoraj vseh statističnih področjih. Izjema je le območje združene statistične regije posavska in jugovzhodna Slovenije, kjer je delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen (indeks 7 do 10) nekoliko nižji (77 %) od povprečja (82 %). (slika OP07-7)