Kazalec prikazuje podatke o tem, kaj pomeni posamezniku oz. gospodinjstvu učinkovita raba energije (URE), ali kako posameznik razmišlja o URE, kaj ga motivira za URE in kaj želi doseči z uvedbo ukrepov za URE. Kazalec kaže razmerje med dejanskim ravnanjem z energijo v gospodinjstvih in stališčem glede učinkovite rabe energije.

Učinkovita raba energije (URE) pomeni uporabo tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za doseganje enakih ciljev. Ukrepi energetske učinkovitosti lahko ob ohranjanju enake ravni kakovosti življenja bistveno prispevajo k zmanjšanju emisij in vplivov podnebnih sprememb. To pa je uresničljivo na dva načina: z enkratnimi investicijami in vsakodnevnim učinkovitim ravnanjem z energijo.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva se izvaja od leta 2010. Od leta 2015 je v merjenjih dodano vprašanje “Kaj osebno razumete pod izrazom ‘učinkovita raba energije’. Za večino anketiranih gospodinjstev, ki je sodelovala v raziskavi, učinkovita raba energija pomeni “varčevanje z energijo” (54 %). Odgovor “uporaba tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za delovanje”, je navedlo 17 % anketirancev. Dobra desetina (11 %) ta pojem povezuje z “izklapljanjem el. naprav, ko jih ne uporabljajo“. Odgovora “ugašanje luči“ in “uporaba energetsko varčnih aparatov/naprav“ je navedla po desetina anketirancev. Povzamemo lahko, da večina gospodinjstev pravilno razume izraz “učinkovita raba energije”.

Kot je prikazano v okoljskem kazalcu “[OP05] Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih”, dobre štiri petine slovenskih gospodinjstev (2022: 82%) razmišlja o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo. Glede na merjenje iz leta 2010 se je delež povečal za 14 odstotnih točk.

Raziskava REUS 2022 je pokazala, da sta prihranek denarja in varovanje okolja enakovredna motiva za učinkovito rabo energije za 71 % anketiranih gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, delež pa ostaja na približno enaki ravni kot v letu 2019 (72 %) in je za 7 odstotnih točk višji kot v letu 2010 (64 %). Glede na merjenje v letu 2019 se je nekoliko povečal delež gospodinjstev, ki jih motivira “samo prihranek denarja” oz. “predvsem prihranek denarja, manj varovanje okolja”, vendar je še vedno nižji kot v letu 2010 (2022: 23 %, 2019: 20 %, 2010: 30 %). Delež gospodinjstev ki jih motivira predvsem skrb za okolje, ostaja na približno na enaki ravni (2022: 5 %, 2019: 6 %, 2010: 5 %).

Na vprašanje, “Kaj želite doseči z učinkovito rabo energije?“, je dobra tretjina anketiranih gospodinjstev (36 %) v zadnjem merjenju kot prvo navedbo navedla znižanje stroškov, kar je precej manj, kot v prejšnjih merjenjih (2019: 49 %, 2010: 71 %). Močno se je povečal delež gospodinjstev, ki so kot motiv za učinkovito rabo energije navedli “znižati količinsko porabo” (2022: 29 %, 2019: 16 %, 2010: 11 % ). Tretji najpogostejši odgovor je bil “ohraniti sedanjo količinsko porabo, kljub uporabi večjega števila naprav” - delež gospodinjstev, ki so takšnega mnenja, pa se z leti povečuje (2022: 13 %, 2019: 9 %, 2010: 4 %). Odgovor “zmanjšati vpliv na okolje” je navedlo 12 % anketiranih gospodinjstev (2022: 12 %, 2010: 6 %). Na podlagi raziskav REUS lahko povzamemo, da se med slovenskimi gospodinjstvi kaže trend upadanja pomembnosti stroškov za dosego učinkovite rabe energije, v ospredje pa vse bolj prihaja pomembnost zniževanja oziroma ohranjanja količinske porabe kljub uporabi večjega števila naprav.

Zanimanje za informacije o učinkoviti rabi energije ostaja na podobno visoki ravni kot leta 2019 in je precej večje kot leta 2010 (2022: 79 %, 2019: 80 %, 2010: 63 %). Zanimivo je, da se povečuje tudi delež tistih, ki ne vedo oz. so brez odgovora  (2022: 12 %, 2010: 0 %).

Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o okolju in učinkoviti rabi energije, se je glede na merjenje iz leta 2010 povečal, vendar pa deklarativni odnos predstavlja samo en vidik. Drugi, še pomembnejši vidik pa je okoljsko usmerjeno obnašanje, torej kako in v kolikšni meri gospodinjstva dejansko učinkovito ravnajo z energijo, predvsem pri njihovem vsakodnevnem ravnanju, kot je na primer izključevanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti. 

Na podlagi izsledkov 17 vprašanj, vezanih na deklarativni in 6 vprašanj, vezanih na dejanski odnos do okolja in učinkovite rabe energije, je v okviru Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije - REUS razvita okvirna segmentacija gospodinjstev glede na rabo energije in odnos do okolja. Omejitev segmentacije je, da niso upoštevana vsa vprašanja, ki so povezana z navadami ravnanja z energijo. 

Gospodinjstva so pri tem razvrščena v tri segmente:

• Aktivna gospodinjstva so najbolj ekološko ozaveščena skupina, slednje pa udejanja tudi v praksi. Najbolj jih določa strinjanje s trditvami, da jim ni vseeno za okolje in da je vsakodnevno varčevanje z energijo zelo pomembno. Ne strinjajo se, da je ekološka osveščenost le modni trend.
• Skeptična gospodinjstva, ki so dobro seznanjena z okoljsko problematiko in z energijo ravnajo učinkovito po svojih najboljših močeh. Kljub temu pa menijo, da njihova gospodinjstva težko prispevajo k bolj učinkoviti rabi energije in da je težje biti ekološki, če nimaš dovolj denarja. Strinjajo se, da je ekološka osveščenost tudi modni trend.
• Ocene trditev pasivnih gospodinjstev glede seznanjenosti in delovanja so najnižje in ne delujejo najbolj energetsko varčno. To je skupina, ki z energijo ne ravna učinkovito in nima odnosa do okolja.

Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev uvrščamo med “ekološko ozaveščene”, saj so tudi skeptiki dokaj učinkoviti pri rabi energije. Pasivna gospodinjstva pa so “ekološko neozaveščena”. Izsledki vseh merjenj  pokažejo, da se razmerje med ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi bistveno ne spreminja: delež ozaveščenih znaša približno tri četrtine (2022: 72 %, 2019: 77 %, 2015: 74 %), delež neozaveščenih pa okoli eno četrtino (2022: 28 %, 2019: 23 %, 2015: 26 %). Glede na leto 2015 se je precej povečal delež ozaveščenih aktivnih gospodinjstev (2022: 51 %, 2019: 55 %, 2015: 35 %), delež skeptičnih gospodinjstev pa se je zmanjšal (2022: 21 %, 2019: 22 %, 2015: 39 %). 

Analiza podatkov po statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je leta 2019 največji delež gospodinjstev, ki z učinkovitejšo rabo energije želijo znižati količinsko porabo v Zasavski in Primorsko-notranjski regiji (71% do 80%), nekaj manjši je v Pomurski, Savinjski, Posavski in Obalno-kraški regiji (61% do 70%) in najmanjši delež je v Osrednjeslovenski, Gorenjski, Goriški, Koroški, Jugozahodni Sloveniji in Podravski regiji (41% do 60%).