KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Primerjava obdobij 1961-1990 in 1991-2020 na obravnavanih reprezentativnih postajah širom Slovenije kaže na zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja za okoli 10 % in večkratno povečanje temperaturnega presežka. Do konca 21. stoletja se bosta ob predvidenem naraščanju temperature zraka oba trenda nadaljevala. Zato se bo na območju cele Slovenije v tem obdobju v toplejšem delu leta povečala poraba energije za ohlajanje stavb, v hladnejšem pa zmanjšala poraba za njihovo ogrevanje. Enak trend je predviden za celotno Evropo.


Kazalca prikazujeta časovni potek letnega temperaturnega primanjkljaja in presežka na izbranih reprezentativnih postajah v Sloveniji v obdobju 1961-2022. Prikazane so tudi njune predvidene spremembe do konca 21. stoletja za različne scenarije izpustov v Sloveniji in projekcija njunega trenda v Evropi.

Ogrevanje in hlajenje predstavljata velik vir porabe energije v poslovnih in zasebnih prostorih. Na podlagi poznavanja podatkov lahko potrebe po energiji bolje načrtujemo in se nanje odzivamo. Tako ohlajanje kot ogrevanje sta odvisna od zunanje temperature zraka, odvisna pa sta tudi od drugih dejavnikov, kot so zasnova in izolacija stavb, razpoložljivost, vrsta in energijska učinkovitost ogrevalnih in hladilnih sistemov, cena energije in stopnja dohodka ter vedenjski vidiki. Raba energije za ogrevanje je linearno odvisna od temperaturnega primanjkljaja, sorazmernostni faktor je odvisen od zgoraj nanizanih dejavnikov. Odvisnost rabe energije za ohlajanje od temperaturnega presežka je bolj zapletena. Poleg naštetih dejavnikov je močno odvisna tudi od kratkovalovnega sevanja, torej ni linearno odvisna le od temperature zraka. Kljub temu pa temperaturni presežek uporabljamo za oceno rabe energije za hlajenje.

Zmanjšanje povpraševanja po ogrevanju prostorov lahko znatno zmanjša porabo energije in delno ali v celoti nadomesti povečanje povpraševanja po hlajenju. Pri tem velja, da so viri energije za ogrevanje lahko različni (nafta, plin, premog, elektrika, daljinsko ogrevanje), medtem, ko je vir energije za hlajenje izključno električna energija. Posledično je  sprememba povpraševanja po hlajenju v primerjavi s povpraševanjem po ogrevanju  povezana z večjimi stroški, večjo spremembo povpraševanja po primarni energiji in večjimi vplivi na zmogljivost oskrbovalnih omrežij.


Grafi

Slika PP11-1: Letni temperaturni primanjkljaj, Slovenija, 1961-2022
Viri:

Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke
Kredarica [Kdan] Rateče [Kdan] Murska Sobota [Kdan] Novo mesto [Kdan] Ljubljana [Kdan] Bilje [Kdan]
1961 7682 4363 2937 2873
1962 7935 4809 3527 3574 3347
1963 8245 5148 4044 3917 3736 2895
1964 7626 4552 3686 3550 3319 2502
1965 8101 4960 3588 3682 3464 2663
1966 7883 4682 3349 3239 3166 2496
1967 8035 4636 3204 3275 3124 2445
1968 7716 4490 3311 3146 3065 2372
1969 8065 4880 3637 3519 3438 2572
1970 8225 5039 3682 3654 3476 2680
1971 7943 4821 3446 3371 3277 2561
1972 7685 4722 3533 3570 3386 2580
1973 8095 4948 3800 3714 3584 2800
1974 7829 4619 3456 3321 3192 2554
1975 7958 4705 3295 3244 3177 2672
1976 7836 4603 3653 3536 3474 2694
1977 7947 4641 3229 3086 2960 2223
1978 8066 4979 3610 3503 3409 2662
1979 7960 5107 3755 3534 3553 2802
1980 8208 5022 3694 3496 3440 2822
1981 7866 4956 3640 3438 3503 2924
1982 8017 4785 3551 3419 3378 2871
1983 7514 4248 3053 2850 2937 2472
1984 7985 4917 3745 3509 3517 2962
1985 7998 4839 3757 3523 3440 2840
1986 7689 4627 3507 3421 3357 2689
1987 7920 5039 3866 3596 3568 2944
1988 7552 4299 3150 2979 2978 2451
1989 7359 4464 3250 3116 3110 2661
1990 7361 4383 3102 2950 2987 2707
1991 7991 4959 3574 3350 3295 2654
1992 7614 4397 3236 3138 3149 2692
1993 7243 4348 3241 3063 3019 2570
1994 7677 4447 3006 2899 2826 2315
1995 7498 4321 3172 3099 3012 2485
1996 7773 4655 3596 3350 3179 2586
1997 7766 4522 3438 3286 3068 2455
1998 7502 4236 3160 2961 2875 2425
1999 7668 4565 3317 3193 3074 2596
2000 7475 4157 3122 2993 2918 2498
2001 7404 3972 2647 2447 2463 1991
2002 7359 4296 3136 2984 2906 2400
2003 7584 4161 3400 3186 2950 2327
2004 7621 4658 3348 3197 3113 2564
2005 7670 4506 3338 3139 3049 2533
2006 7815 4765 3485 3269 3185 2579
2007 6878 3669 2563 2229 2146 1879
2008 7609 4417 3181 3119 3060 2509
2009 7682 4398 2925 2920 2870 2229
2010 7670 4288 3104 2997 2992 2440
2011 7580 4237 3123 3089 2862 2349
2012 7342 4109 3158 3047 2954 2491
2013 7484 4407 3091 3028 2899 2391
2014 7105 4005 2554 2367 2288 1731
2015 7433 3813 2672 2578 2523 2052
2016 7002 4156 2850 2736 2681 2252
2017 7239 4071 3180 2993 2822 2329
2018 7371 4239 2903 2778 2720 2333
2019 7214 4091 2893 2814 2607 2151
2020 6978 3950 2696 2481 2369 1981
2021 7393 4424 3108 2913 2911 2422
2022 7165 4215 3081 3001 2895 2486
Slika PP11-2: Letni temperaturni presežek, Slovenija, 1961-2022
Viri:

Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke
Kredarica [Kdan] Rateče [Kdan] Murska Sobota [Kdan] Novo mesto [Kdan] Ljubljana [Kdan] Bilje [Kdan]
1961 0 0 42 48
1962 0 0 25 22 47
1963 0 0 67 51 72 95
1964 0 0 13 13 38 92
1965 0 0 26 25 46 60
1966 0 0 13 15 26 64
1967 0 0 54 41 71 132
1968 0 5 41 36 53 77
1969 0 0 23 16 43 76
1970 0 0 36 28 70 97
1971 0 2 38 31 64 108
1972 0 0 31 28 37 96
1973 0 0 24 24 27 98
1974 0 0 51 45 63 108
1975 0 0 8 10 17 59
1976 0 1 17 26 31 56
1977 0 0 18 24 23 36
1978 0 0 3 10 9 34
1979 0 0 23 28 32 83
1980 0 0 14 26 36 52
1981 0 0 39 47 41 67
1982 0 0 20 38 55 130
1983 0 10 55 59 77 70
1984 0 3 14 28 26 23
1985 0 0 33 41 64 72
1986 0 1 37 42 63 95
1987 0 0 56 52 59 93
1988 0 0 72 77 107 108
1989 0 0 31 24 34 60
1990 0 0 30 44 58 65
1991 0 2 62 65 87 134
1992 0 6 145 94 123 139
1993 0 2 85 106 103 135
1994 0 7 109 121 145 229
1995 0 3 44 54 83 145
1996 0 0 31 36 47 72
1997 0 0 31 22 35 85
1998 0 5 90 116 153 204
1999 0 0 55 70 81 124
2000 0 1 131 144 129 132
2001 0 0 103 125 143 168
2002 0 10 86 75 91 134
2003 0 15 237 250 267 376
2004 0 3 46 62 83 129
2005 0 4 56 77 90 139
2006 0 19 110 142 159 209
2007 0 6 146 119 137 157
2008 0 3 107 100 128 170
2009 0 6 79 107 143 199
2010 0 17 108 127 144 157
2011 0 8 95 129 157 202
2012 0 14 166 189 218 306
2013 0 28 175 169 205 245
2014 0 1 67 68 80 82
2015 0 28 183 209 238 275
2016 0 4 85 101 138 218
2017 0 1 147 202 218 233
2018 0 13 120 96 174 228
2019 0 27 146 168 211 304
2020 0 5 66 99 121 172
2021 0 9 149 176 207 238
2022 0 12 132 174 279 401
Slika PP11-3: Časovni potek spremembe letnega povprečja temperaturnega primanjkljaja v Sloveniji do konca 21. stoletja
Viri:

Agencija RS za okolje, 2020

Opomba:

Časovni potek spremembe letnega povprečja temperaturnega primanjkljaja v Sloveniji do konca 21. stoletja za tri scenarije izpustov, vključno z razponi odstopanj. Prikazan je odklon od povprečja v obdobju 1981-2010. Črte prikazujejo glajeno mediano modelskih projekcij, zgornji in spodnji rob ovojnic največjo in najmanjšo vrednost modelskih projekcij.

Prikaži podatke
Slika PP11-4: Časovni potek spremembe letnega povprečja temperaturnega presežka v Sloveniji do konca 21. stoletja
Viri:

Agencija RS za okolje, 2020

Opomba:

Časovni potek spremembe letnega povprečja temperaturnega presežka v Sloveniji do konca 21. stoletja za tri scenarije izpustov, vključno z razponi odstopanj. Prikazan je odklon od povprečja v obdobju 1981-2010. Črte prikazujejo glajeno mediano modelskih projekcij, zgornji in spodnji rob ovojnic največjo in najmanjšo vrednost modelskih projekcij.

Prikaži podatke
Slika PP11-5: Predvidena sprememba letnega temperaturnega primanjkljaja pri temperaturnem pragu 12 °C v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe
Viri:

Agencija RS za okolje, 2020

Prikaži podatke
Slika PP11-6: Predvidena sprememba letnega temperaturnega presežka pri temperaturnem pragu 21 °C v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe
Viri:

Agencija RS za okolje, 2020

Prikaži podatke
Slika PP11-7: Projekcija linearnega trenda letnega povprečnega temperaturnega primanjkljaja in presežka v Evropi v obdobju 1981-2100
Viri:

Evropska agencija za okolje, 2019

Opomba:

Slika prikazuje trend temperaturnega primanjkljaja (levo) in presežka (desno) v obdobju 1981-2100 za zmerno optimističen scenarij RCP4.5 (zgoraj) in pesimističen RCP8.5 (spodaj). Projekcije temeljijo na mediani izračunov 11 simulacij iz pobude EURO-CORDEX.

Prikaži podatke

Cilji

Februarja 2021 je Evropska komisija (ES) predstavila sveženj strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Sestavljen je iz Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM /2021/ 82 končno) in številnih spremnih dokumentov. Splošen cilj strategije prilagajanja EU je prispevati k podnebno bolj odporni Evropi, eden izmed ciljev pa podpira tudi razvoj kazalcev, saj se zavzema za boljše odločanje na podlagi podatkov in informacij.

Novembra 2013 sta Evropski parlament in Evropski svet sprejela Sedmi okoljski akcijski program EU do leta 2020 z naslovom „Dobro živeti v mejah našega planeta“. Namen sedmega okoljskega akcijskega programa je usmerjanje ukrepov EU na področju okolja in podnebnih sprememb. Program poudarja, da bo „ukrepanje za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje povečalo odpornost gospodarstva in družbe, hkrati pa spodbujalo tudi inovacije in zaščitilo naravnih virov.

Vezano na zgoraj omenjene dokumente, je Komisija v februarju 2016 objavila strategijo EU za ogrevanje in hlajenje, katere cilj je razogljičenje ogrevanja in hlajenja stavb z različnimi tehnologijami in ukrepi, v skladu s širšo podnebno in energetsko politiko EU.


Temperaturni primanjkljaj in presežek se uporabljata za oceno rabe energije, potrebne za ogrevanje oz. ohlajanje zgradbe. Raba energije je, poleg lastnosti same zgradbe, odvisna tudi od vremenskih razmer oz. zunanje temperature zraka. Ker sta kazalca izpeljana iz dnevne povprečne temperature zraka, odražata njene lastnosti. Tako je temperaturni primanjkljaj največji v višjih legah, najmanjši pa na jugozahodu Slovenije. V obdobju 1991-2020 je bila med izbranimi postajami najvišja povprečna vrednost temperaturnega primanjkljaja na Kredarici (7475 Kdni), najnižja pa v Biljah (2360 Kdni). Obratno je pri letnem temperaturnem presežku: v enakem primerjalnem obdobju je ta znašal 183 Kdni na postaji Bilje, na postaji Kredarica pa 0 Kdni. To pomeni, da na Kredarici v primerjalnem obdobju ni bilo dneva s povprečno dnevno temperaturo, večjo ali enako 21 °C.

V obdobju 1991-2020 je na vseh postajah opazen trend zmanjševanja temperaturnega primanjkljaja za nekaj več kot 15 Kdni/leto. Temperaturni primanjkljaj se je v Ljubljani v obdobju 1991-2020 zmanjšal za 13 % glede na obdobje 1961-1990. Podobno je tudi na ostalih postajah. Relativna sprememba med obema obdobjema je pri presežku precej večja kot pri primanjkljaju. V Ljubljani se je tako v povprečju povečal za okoli 180 %.

Največje je naraščanje temperaturnega presežka v obdobju 1991-2020 je na postaji Bilje (okoli 3 Kdni/leto). Na postaji Rateče so bila leta s temperaturnimi presežki v prvem obdobju redka in vrednosti presežkov majhne (le v enem letu se pojavi vrednost 10 Kdni, sicer precej manj), medtem ko so bila leta s temperaturnimi presežki v drugem obdobju pogosta in vrednosti presežkov večje (nekaj let tudi blizu 30 Kdni).

Glede na to, da projekcije podnebnih sprememb kažejo nadaljevanje trenda naraščanja temperature na območju cele Slovenije, se posledično pričakuje nadaljnje zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja in povečanje temperaturnega presežka. Zato se bo na območju Slovenije v hladni polovici leta zmanjšala raba energije za ogrevanje zgradb, v topli polovici leta pa povečala raba energije za njihovo ohlajanje.

Modelske projekcije temperaturnega primanjkljaja kažejo na njegovo zmanjševanje do konca 21. stoletja po vseh scenarijih izpustov toplogrednih plinov (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5) v vseh sezonah in obdobjih na ravni cele države. Glede na povprečje primerjalnega obdobja 1981-2010 se bo do konca 21. stoletja letni primanjkljaj zmanjšal za približno 350 Kdni po optimističnem scenariju (RCP2.6), 550 Kdni po zmerno optimističnem scenariju (RCP4.5) in 1250 Kdni po pesimističnem scenariju (RCP8.5). Zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja bo najizrazitejše v višjih delih Slovenije. Spremembe bodo največje v zadnjem projekcijskem obdobju (2071-2100). Velikost sprememb je majhna poleti, kjer je že danes primanjkljaj zelo nizek, velika jeseni in spomladi, največja pa pozimi.

Do konca 21. stoletja se po vseh scenarijih izpustov pričakuje nadaljnje naraščanje temperaturnega presežka. Po scenariju RCP8.5 se slednji v povprečju po Sloveniji poveča za več kot 200 Kdni, po scenariju RCP4.5 in RCP2.6 pa približno 60 Kdni oz. 20 Kdni glede na povprečje primerjalnega obdobja. Spremembe na letni ravni izhajajo večinoma iz sprememb poleti. Po vseh treh scenarijih bodo največje spremembe temperaturnega presežka v nižjih predelih Slovenije, posebej na njenem jugozahodu, kjer bo konec stoletja na letni ravni večji za več  kot 100 Kdni po RCP4.5 in več kot 250 Kdni po RCP8.5. V visokogorju in pozimi so spremembe zanemarljive.

V prihodnosti se bo povečalo tudi število dni, ko bo dnevna povprečna temperatura večja od temperaturnega praga po vseh scenarijih. Zato se bo sezona ohlajanja podaljšala, kar pomeni, da se bo vedno več energije porabilo za hlajenje.

Dogajanje v Sloveniji ne odstopa od dogajanja po Evropi. Trendi za obdobje 1981-2017, ki jih je objavila Evropska agencija za okolje, kažejo, da se tudi povsod po Evropi temperaturni primanjkljaj zmanjšuje, in sicer najbolj na njenem severu, kjer je tudi potreba po energiji za ogrevanje največja (Evropska agencija za okolje, 2021). Po drugi strani pa je povečanje temperaturnega presežka najizrazitejše na jugu Evrope, kjer je tudi največja poraba energije za ohlajanje. Trend pri obeh kazalcih se bo nadaljeval do konca 21. stoletja. Največje spremembe temperaturnega primanjkljaja se bodo nadaljevale na severu Evrope ter na njenem jugovzhodu. Po njihovih projekcijah je na območju Slovenije trend spremembe temperaturnega primanjkljaja med -2 in -4 Kdni po zmerno optimističnem in med -6 in -8 Kdni na leto po pesimističnem scenariju. Podobna velikost sprememb se pričakuje tudi v sosednjih državah. Projekcije temperaturnega presežka kažejo na največje povečanje na jugu Evrope. V Sloveniji bi spremembe bile med 1 in 1.5 Kdni na leto v višjih predelih in med 1.5 in 2 Kdni na leto v nižjih predelih po RCP8.5 ter do 1 Kdni na leto po RCP4.5. Pri tem se opazijo razlike med državami v soseščini: spremembe v Avstriji bodo manjše kot pri nas, spremembe v Italiji in na Hrvaškem pa večje.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o letnih temperaturnih primanjkljajih in presežkih v obdobju 1961-2022 temeljijo na izmerjenih vrednostih temperature zraka na izbranih reprezentativnih postajah, ki predstavljajo regijsko raznolikost Slovenije. Za izračun kazalcev so uporabljene meritve na postajah, ki za zdaj še niso homogenizirane. V tem obdobju sta se nekaterim postajam spremenila lokacija ali tip postaje. Kljub spremembam v časovnih nizih na posameznih postajah ne prihaja do večjih nehomogenosti in so podatki v celoti medsebojno primerljivi.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Čeprav sta kazalca odvisna le od zunanje temperature zraka in izbrane temperature v prostoru, njuni definiciji nista enotni. Do razlik pride zaradi načina izračuna dnevne povprečne temperature zraka in izbire mejne temperature, pri kateri je potrebno ogrevanje oz. ohlajanje. Z ogrevanjem (ohlajanjem) prostorov se običajno prične, ko dnevna povprečna temperatura pade pod (naraste nad) določeno vrednost – temperaturni prag.

V Sloveniji je za izračun temperaturnega primanjkljaja najpogosteje uporabljen temperaturni prag 12 °C, ki je uporabljen tudi v tem poročilu. Na ARSO računamo temperaturne primanjkljaje tudi za prag 15 °C ter temperaturne presežke za pragove 18 °C, 21 °C (uporabljen v poročilu) in 23 °C. Kazalcev, izračunanih po različnih definicijah, ne moremo neposredno primerjati.

Temperaturni primanjkljaj v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C in zunanjo dnevno povprečno temperaturo zraka za tiste dni, ko je dnevna povprečna temperatura nižja ali enaka 12 °C. Sezona je definirana od 1. julija do 30. junija in takrat se za letnico zapiše konec sezone (npr. temperaturni primanjkljaj v sezoni 2020/2021 spada v leto 2021). Dnevna povprečna temperatura je izračunana iz treh izmerkov, ob 7., 14. in 21. uri po srednjeevropskem času.

Temperaturni presežek je vsota dnevnih razlik med dnevno povprečno temperaturo zraka in temperaturo praga 21 °C za tiste dni, ko je dnevna povprečna temperatura zraka višja od temperature praga.

Enota temperaturnega primanjkljaja in presežka je Kdan (stopinja dan).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Letni temperaturni primanjkljaj

Kdan

http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_variable/cooling-heating-degree-days.txt

1961 - 2023

Julija za preteklo sezono

1 na leto

21.06.2023

da

Letni temperaturni presež ek

Januarja za preteklo leto

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, 2021. Temperaturni primanjkljaj in presežek ter kurilna sezona 1961-2023.
  2. Evropska agencija za okolje, 2021. Heating and cooling degree days.
  3. IPCC, 2014a: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part A: Global and Sectoral Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Field, C.B., V.R. Barros, D.J. Dokken, K.J. Mach, M.D. Mastrandrea, T.E. Bilir, M. Chatterjee, K.L. Ebi, Y.O. Estrada, R.C. Genova, B. Girma, E.S. Kissel, A.N. Levy, S. MacCracken, P.R. Mastrandrea, and L.L. White (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, 1132 pp.
  4. IPCC, 2014c: Europe. Kovats, R.S., R. Valentini, L.M. Bouwer, E. Georgopoulou, D. Jacob, E. Martin, M. Rounsevell, and J.-F. Soussana, 2014: Europe. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken, M.D. Mastrandrea, K.J. Mach, T.E. Bilir, M. Chatterjee, K.L. Ebi, Y.O. Estrada, R.C. Genova, B. Girma, E.S. Kissel, A.N. Levy, S. MacCracken, P.R. Mastrandrea, and L.L. White (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1267-1326.