[PO08] Površina energetsko saniranih stavb v javnem sektorju
Ključno sporočilo
Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2018 znašala 1,51 milijona m2 površin, kar presega indikativni letni cilj za 9 %. Leta 2018 je bilo prenovljenih dobrih 250.000 m2 površin, kar je občutno več kot leta 2017, še vedno pa zaostaja za vrednostmi letno prenovljenih površin v obdobju 2013−2015. Za doseganje cilja v letu 2020 bo treba v obdobju 2019−2020 celovito prenoviti še slabih 140.000 m2 površin javnih stavb letno. Hkrati s tem kazalcem je treba nujno upoštevati tudi ugotovitve pri kazalcih, ki spremljata zmanjšanje izpusta CO2 in prihranek končne energije, dosežena z izvedbo ukrepov v javnem sektorju.
Definicija
Kazalec površina energetsko saniranih stavb v javnem sektorju prikazuje površino tistih stavb v javnem sektorju, ki so bile celovito energetsko sanirane z nepovratnimi sredstvi različnih programov (Eko sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj). Z večjo sanirano površino je doseženo večje zmanjšanje rabe toplote in s tem tudi izpusta CO2, obenem pa je mogoče glede na vrednost sanirane površine spremljati tudi intenzivnost energetske prenove javnih stavb.
Grafi
| Ciljne vrednosti kazalca | Pričakovani vrednosti kazalca v letih 2019 in 2020 | Vrednosti kazalca v obdobju 2011−2018 | |
|---|---|---|---|
| 2011 | 0 | ||
| 2012 | 63,27 | 63,27 | |
| 2013 | 301,04 | 522,62 | |
| 2014 | 538,82 | 972,66 | |
| 2015 | 776,59 | 1261,72 | |
| 2016 | 980,28 | 1261,72 | |
| 2017 | 1183,97 | 1265,05 | |
| 2018 | 1387,66 | 1515,15 | 1515,15 |
| 2019 | 1591,35 | 1661,30 | |
| 2020 | 1795,04 | 1986,01 |
Cilji
Cilj OP TGP je povečanje površine energetsko saniranih stavb v javnem sektorju, in s tem zmanjšanje rabe energije in izpusta CO2, s spodbujanjem celovite energetske prenove v okviru različnih programov. Cilj, zastavljen v OP TGP, se nanaša na celotni javni sektor*1. V obdobju 2013-2015 je bilo predvideno, da bo celovito energetsko saniranih dobrih 713.000 m2 (237.774 m2/leto), v obdobju 2016-2020 pa dober milijon m2 (203.689 m2/leto) površin javnih stavb. Vrednosti ciljev za vmesna leta za posamezno obdobje so bile določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2015 oziroma 2020. Cilji so na tem področju opredeljeni tudi v okviru OP EKP, in sicer naj bi bilo s projekti, ki se izvajajo s podporo kohezijskih sredstev, najkasneje do leta 2023 skupno energetsko prenovljenih 1,27 milijona m2 uporabne površine stavb celotnega javnega sektorja oz. v povprečju 181.600 m2 letno. V OP EKP je opredeljen tudi poseben cilj za energetsko prenov stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade, ki je skupno 127.116 m2 celovito energetsko prenovljenih površin do leta 2023*2. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost (AN URE)*3 pa v skladu s 5. členom Direktive o energetski učinkovitosti (EED)*4 določa, da je potrebno v obdobju 2014−2020 vsako leto prenoviti 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade, to pomeni skupno dobrih 164.000 m2 površin oz. 23.500 m2 letno*5, kar je nekoliko več od cilja, zastavljenega v OP TGP.
Opombe :
*1 Skupna površina javnih stavb za leto 2012 – 9.921.481 m2, za leto 2015 – 10.378.508 m2 in za leto 2020 – 10.873.369 m2.
*2 Oba cilja iz OP EKP, 3. Sprememba, 4.1 (https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/programme_2014si16maop001_4_1_sl.pdf)
*3 Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 − 2020 (http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2020_sprejet_maj_2015.pdf)
in Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017−2020 (oboje AN URE) (http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2017-2020_final.pdf)
*4 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi Direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi Direktiv 2004/08/ES in 2006/32/ES, UL L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1, prečiščena različica (2013-07-01)
*5 Doseganje tega cilja se spremlja v okviru spremljanja izvajanja AN–URE 2020.
Komentar
Prvič so bila nepovratna sredstva za celovito energetsko sanacijo stavb v javnem sektorju dodeljena leta 2010 iz Kohezijskega sklada, prvi projekti so bili nato končani leta 2012.
Leta 2018 je bilo energetsko prenovljenih dobrih 250.000 m2 površin stavb javnega sektorja, kar je občutno več kot leta 2017, še vedno pa zaostaja za vrednostmi letno prenovljenih površin v obdobju 2013−2015; vrednost iz leta 2018 tako predstavlja dobrih 54 % vrednosti iz leta 2013, ko je bilo energetsko prenovljene največ površine. Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2018 znašala 1,51 milijona m2 površin, kar presega indikativni letni cilj za 9 %. Da bi dosegli cilj za leto 2020, bi morali v obdobju 2019-2020 vsako leto prenoviti še slabih 140.000 m2 površin.
Po prvih ocenah*6 bo leta 2019 prenovljenih dobrih 146.000 m2, leta 2020 pa slabih 325.000 m2 površine, skupno do leta 2020 torej skoraj 1,99 milijona m2 površin, kar je 11 % nad indikativno letno ciljno vrednostjo. Gibanje vrednosti kazalca bo tako še naprej ostalo ugodno, vendar pa je treba za doseganje sektorskega cilja zmanjšanja emisij TGP iz OP TGP hkrati s tem kazalcem nujno upoštevati tudi ugotovitve pri kazalcih, ki spremljata zmanjšanje izpusta CO2 in prihranek končne energije, dosežena z izvedbo ukrepov v javnem sektorju. Pri projektih, ki so bili podprti s sredstvi iz Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI, je bilo na m2 sanirane površine doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 89 kWh, kar je bilo očitno premalo, da bi lahko dosegali zastavljene cilje na področju zmanjševanja rabe energije in izpusta CO2. Pri projektih, podprtih v okviru razpisov za sredstva OP EKP v letih 2016, 2017 in 2018*7, zaenkrat kaže, da bo prihranek energije znašal 84 kWh/m2, zato je pričakovati, da se bo razklop med dejansko doseženimi prihranki energije in izpusta CO2 in ciljnimi vrednostmi še nekoliko povečal. Za zmanjšanje tega razklopa bi bilo treba energetsko prenovo stavb bolj usmerjati v celovite prenove, sčasoma pa vedno bolj tudi v prenove v skoraj ničenergijskem standardu.
V okviru projektov, podprtih s kohezijski sredstvi v okviru OP EKP, bo do leta 2020 predvidoma prenovljenih dobrih 700.000 m2 površine ali 55 % cilja do leta 2023. To pomeni, da bo treba v obdobju 2021‒2023 za doseganje cilja vsako leto prenoviti še dobrih 188.000 m2 površin javnih stavb.
Opombi:
*6 Vključeni so samo razpisi za nepovratna sredstva iz Kohezijskega sklada. Podatki iz pozivov Eko sklada v času priprave poročila še niso bili na razpolago.
*7 Pilotni projekti v ta izračun niso vključeni.
Metodologija
Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP) in Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP)
Metodologija izračuna
Kazalec površina energetsko saniranih stavb v javnem sektorju (1.000 m2) predstavlja skupno površino stavb v javnem sektorju, katerih celovita energetska prenova je bila podprta z nepovratnimi sredstvi različnih programov. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:
-
površina stavb v javnem sektorju (m2), katerih celovita energetska prenova*8 je bila podprta z nepovratnimi sredstvi v okviru različnih programov. Za projekte, podprte v okviru OP ROPI, so upoštevani podatki o ogrevani površini. Za projekte, podprte z nepovratnimi spodbudami Eko sklada, je podatek o ogrevani površini izračunan iz podatka o ogrevani prostornini, saj podatka o ogrevani površini ni na voljo. Ker za projekte energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, podprte v okviru OP EKP, ni podatkov o ogrevani sofinancirane iz Kohezijskega sklada, pa na sklenjene pogodbe.
Število programov, v okviru katerih so na razpolago spodbude, se lahko od leta do leta razlikuje.
Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
V primeru, da kazalec ne sledi cilju, je treba preučiti tudi višino nepovratnih sredstev (mio EUR), ki so namenjena celoviti energetski prenovi stavb v javnem sektorju, in pa finančni vzvod spodbud za celovito energetsko prenovo stavb v javnem sektorju (EUR/EUR). Večjo površino je namreč mogoče prenoviti tako z več nepovratnimi sredstvi, kot tudi z boljšim finančnim vzvodom ob enaki višini nepovratnih sredstev. Oboje posledično pomeni večji prihranek končne energije in zmanjšanje izpusta CO2.
Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Površina energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je prikazan v tabeli (Tabela 1).
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Površina energetsko saniranih stavb v javnem sektorju
|
Podatek |
Enota |
Vir |
Razpoložljivost podatka |
Datum zajema |
|---|---|---|---|---|
|
Celovito energetsko sanirana ogrevana površina stavb v javnem sektorju: |
|
|
|
|
|
m2 |
Eko sklad MzI |
marca za preteklo leto
ni podatka |
22.03.2019 05.02.2020 |
Podatki za obdobje: 2012−2018
Geografska pokritost: Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec
Projekti iz OP EKP, izjema so projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so bili po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev. Pri projektih energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v okviru OP EKP je upoštevana uporabna površina, ker o ogrevani površini ni podatkov.
Prednosti in slabosti kazalca
Projekti iz OP EKP, izjema so projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so bili po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev. Pri projektih energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v okviru OP EKP je upoštevana uporabna površina, ker o ogrevani površini ni podatkov.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv ob upoštevanju njegovih prednosti in slabosti.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki za pripravo kazalca niso vedno na razpolago.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Opombi:
*8 Celovita energetska prenova zajema celovito prenovo ovoja stavbe (toplotna izolacija, zamenjava stavbnega pohištva idr.) in energetskih sistemov.
*9 Podatki za sklenjene pogodbe so dostopni takoj, ko so sredstva v okviru posameznega razpisa pravnomočno dodeljena. Četrtletna in letna poročila o izvajanju OP EKP so dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/portal/sl/ekp/izvajanje/porocila-1, vendar v njih za pripravo kazalcev ni dovolj podatkov.
