Kazalec površina energetsko saniranih stavb v javnem sektorju prikazuje površino tistih stavb v javnem sektorju, ki so bile celovito energetsko sanirane z nepovratnimi sredstvi različnih programov (Eko sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj). Z večjo sanirano površino je doseženo večje zmanjšanje rabe toplote in s tem tudi izpustov CO₂, obenem pa je mogoče glede na vrednost sanirane površine spremljati tudi intenzivnost energetske prenove javnih stavb.

Prvič so bila nepovratna sredstva za celovito energetsko sanacijo stavb v javnem sektorju dodeljena leta 2010 iz Kohezijskega sklada, prvi projekti so bili nato končani leta 2012.

Leta 2019 je bilo energetsko prenovljenih dobrih 187.000 m² površin stavb javnega sektorja, kar je 28 % manj kot leto prej in hkrati tudi bistveno manj kot v obdobju 2013−2015; vrednost iz leta 2019 tako predstavlja dobrih 42 % vrednosti iz leta 2013, ko je bilo energetsko prenovljene največ površine. Zmanjšanje v letu 2019 je predvsem posledica manjšega števila projektov energetske prenove, izvedenih v okviru OP EKP, obenem pa Eko sklad v okviru svojih pozivov ne spodbuja več prenove javnih stavb kot celovitega ukrepa, ampak namenja nepovratna sredstva gradnji skoraj ničenergijskih javnih stavb. Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2019 znašala 1,71 milijona m² površin, kar presega indikativni letni cilj za 8 %.

Po prvih ocenah bo leta 2020 v okviru OP EKP prenovljenih še dobrih 127.000 m², skupno do leta 2020 torej 1,84 milijona m² površin, kar je 3 % nad indikativno letno ciljno vrednostjo. Cilj za leto 2020 bo tako predvidoma dosežen, vendar pa je treba za doseganje sektorskega cilja zmanjšanja izpustov TGP iz OP TGP hkrati s tem kazalcem nujno upoštevati tudi ugotovitve pri kazalcih, ki spremljata zmanjšanje izpustov CO₂ in prihranek končne energije, dosežena z izvedbo ukrepov v javnem sektorju. Pri projektih, ki so bili podprti s sredstvi iz Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI, je bilo na m² sanirane površine doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 89 kWh, kar je bilo očitno premalo, da bi lahko dosegali zastavljene cilje na področju zmanjševanja rabe energije in izpustov CO₂. Pri projektih, izvedenih v okviru OP EKP v obdobju 2017–2019^*6, zaenkrat kaže, da bo prihranek energije znašal 78 kWh/m². Pri teh projektih se zato razklop med dejansko doseženimi prihranki energije in izpustov CO₂ in ciljnimi vrednostmi še nekoliko povečuje^*7. Za zmanjšanje tega razklopa bi bilo treba energetsko prenovo stavb bolj usmerjati v celovite prenove, sčasoma pa vedno bolj tudi v prenove v skoraj ničenergijskem standardu.

V okviru projektov, podprtih s kohezijskimi sredstvi v okviru OP EKP, je bilo po prvih podatkih do konca leta 2020 prenovljenih 560.000 m² površine ali 49 % cilja do leta 2023. To pomeni, da bo treba v obdobju 2021‒2023 za doseganje cilja vsako leto prenoviti še dobrih 194.000 m² površin javnih stavb. Po podatkih iz februarja 2021, bo v letih 2021 in 2022 prenovljenih še 233.000 m² površin oz. 40 % potrebne vrednosti za doseganje cilja, vendar pa ta številka še ni dokončna, saj so razpisi in povabila za dodelitev nepovratnih sredstev še odprti. Zaradi sofinanciranja izdelave tehnične in ekonomske dokumentacije za projekte energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja iz sredstev mednarodne tehnične pomoči ELENA (projekt GovDER), se je zanimanje za ta sredstva ponovno tudi nekoliko povečalo. Na podlagi prijav do sredine leta 2021 je bilo za upravičene tako skupaj izbranih 17 projektov, od tega 1 v ožjem javnem sektorju, 7 v širšem javnem sektorju in preostalih 9 v občinah.

Opombi:

^*6   Pilotni projekti v ta izračun niso vključeni.

^*7   Iz diagramov kazalca PO08 – Zmanjšanje izpustov CO₂ z ukrepi v javnem sektorju omenjeno povečanje razklopa ni direktno vidno, saj so vanj vključeni tudi drugi ukrepi URE in izrabe OVE, izvedeni v javnem sektorju, ne samo energetska prenova javnih stavb.