[VD07] Fosfor v jezerih
Ključno sporočilo
Preobremenjenost s hranili je v Sloveniji še vedno glavni okoljski problem jezer in zadrževalnikov. V obdobju ocenjevanja 2014–2019 so bila od skupaj 11 vodnih teles v kategoriji jezer le 4 uvrščena v dobro ali zelo dobro trofično stanje. Najnovejši letni podatki kažejo, da izboljšanja ni, pri nekaterih jezerih pa koncentracija celotnega fosforja celo narašča. V obeh naravnih jezerih, Blejskem in Bohinjskem jezeru, so koncentracije fosforja bistveno nižje in stabilnejše kot v zadrževalnikih. Prekomerno obremenjevanje s fosforjem je večinoma posledica človekovih dejavnosti, predvsem neustreznega odvajanja komunalnih odpadnih voda, intenzivne kmetijske rabe v pojezerju ter ribolova.
Definicija
Kazalec prikazuje povprečne letne in obdobne koncentracije celotnega fosforja ter ocene ekološkega stanja na podlagi fitoplanktona za jezera in zadrževalnike, ki so vključeni v državni monitoring stanja voda. V večini jezer zmernega pasu je fosfor ključni omejitveni dejavnik, ki skupaj z drugimi okoljskimi dejavniki uravnava biološko produkcijo. Njegov presežek pospešuje rast alg in vodi v intenzivno primarno produkcijo oziroma »cvetenje« fitoplanktona. To povzroča zmanjšano prosojnost, znižano raven raztopljenega kisika ter vrsto biokemičnih sprememb, ki jih skupaj označujemo kot evtrofikacijo jezer. Čeprav je fosfor v zmernih količinah nujen za rast organizmov, njegova prekomerna prisotnost kaže na čezmeren vnos hranil zaradi človekovih dejavnosti in je eden glavnih vzrokov za evtrofikacijo ter slabšanje kakovosti vode. Poleg koncentracij fosforja so zato v kazalec vključene tudi ocene na podlagi fitoplanktona, ki je ključni biološki element za določanje ekološkega stanja jezer. Skupna uporaba obeh elementov omogoča celovitejše vrednotenje trofičnega stanja jezer, saj fosfor odraža pritisk, fitoplankton pa odziv ekosistema.
Grafi
Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2025 (10/09/2025)
| Bohinjsko jezero [µg P/L] | Blejsko jezero [µg P/L] | Velenjsko jezero [µg P/L] | Klivnik [µg P/L] | Mola [µg P/L] | Vogršcek [µg P/L] | Šmartinsko jezero [µg P/L] | Slivniško jezero [µg P/L] | Perniško jezero [µg P/L] | Ledavsko jezero [µg P/L] | Gajševsko jezero [µg P/L] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2006 | 4 | 15 | 120 | 8 | 33 | 88 | 102 | 101 | |||
| 2007 | 5 | 13 | 94 | 9 | 19 | 9 | 95 | 85 | 192 | 135 | 222 |
| 2008 | 4 | 12 | 30 | 10 | 14 | 9 | 49 | 29 | 126 | 104 | 89 |
| 2009 | 4 | 13 | 25 | 15 | 15 | 10 | 160 | 38 | 252 | 137 | 122 |
| 2010 | 4 | 12 | 55 | 12 | 11 | 8 | 46 | 23 | 180 | 70 | 112 |
| 2011 | 5 | 10 | 53 | 9 | 13 | 14 | 36 | 34 | 224 | 64 | 99 |
| 2012 | 5 | 13 | 49 | 12 | 18 | 16 | 30 | 42 | 307 | 100 | 110 |
| 2013 | 6 | 11 | 60 | 9 | 13 | 15 | 37 | 50 | 343 | 123 | 130 |
| 2014 | 6 | 13 | 87 | 9 | 12 | 14 | 51 | 49 | 88 | 83 | 83 |
| 2015 | 5 | 13 | |||||||||
| 2016 | 5 | 12 | 83 | 12 | 17 | 12 | 46 | 37 | 125 | 58 | 134 |
| 2017 | 5 | 13 | 19 | 52 | 56 | 387 | |||||
| 2018 | 5 | 12 | 82 | 12 | 16 | 117 | 117 | ||||
| 2019 | 5 | 11 | 19 | 48 | 55 | 264 | |||||
| 2020 | 5 | 14 | 75 | 11 | 16 | 288 | 222 | ||||
| 2021 | 5 | 14 | 48 | 37 | 247 | ||||||
| 2022 | 5 | 13 | 55 | 200 | 224 | ||||||
| 2023 | 4 | 12 | 13 | 50 | 59 | 230 | |||||
| 2024 | 6 | 11 | 53 | 18 | 25 | 169 | 205 |
Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2025 (10. 09. 2025)
| 1. NUV [µg P/L] | 2. NUV [µg P/L] | 3. NUV [µg P/L] | |
|---|---|---|---|
| Bohinjsko jezero | 4 | 5 | 5 |
| Blejsko jezero | 13 | 12 | 12 |
| Velenjsko jezero | 62 | 55 | 84 |
| Klivnik | 10 | 11 | 11 |
| Mola | 17 | 14 | 15 |
| Vogršček | 9 | 13 | 16 |
| Šmartinsko jezero | 59 | 60 | 49 |
| Slivniško jezero | 57 | 39 | 49 |
| Perniško jezero | 135 | 232 | 216 |
| Ledavsko jezero | 114 | 96 | 86 |
| Gajševsko jezero | 137 | 109 | 111 |
Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2025 (10. 09. 2025)
| 1. NUV | 2. NUV | 3. NUV | |
|---|---|---|---|
| Bohinjsko jezero | 0,96 | 0,94 | 0,94 |
| Blejsko jezero | 0,58 | 0,58 | 0,59 |
| Velenjsko jezero | 0,52 | 0,62 | |
| Klivnik | 0,71 | 0,66 | |
| Mola | 0,70 | 0,71 | |
| Vogršček | 0,60 | 0,69 | |
| Šmartinsko jezero | 0,47 | 0,45 | |
| Slivniško jezero | 0,44 | 0,42 | |
| Perniško jezero | 0,25 | 0,24 | |
| Ledavsko jezero | 0,34 | 0,29 | |
| Gajševsko jezero | 0,32 | 0,28 |
Cilji
- Doseganje dobrega ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda,
- doseganje dobrega ekološkega potenciala močno preoblikovanih vodnih teles, kamor sodijo tudi zadrževalniki,
- preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja voda oz. varovanje in izboljševanje vodnega okolja.
Komentar
Osnovni problem jezer in zadrževalnikov v Sloveniji ostaja preobremenjenost s hranili. Izmerjene koncentracije fosforja jasno razmejujejo geografska območja, ki odražajo različno intenzivnost kmetijske rabe tal. Najbolj obremenjeni (>100 µg P/L) so zadrževalniki v intenzivno kmetijskih območjih severovzhodne Slovenije ‒ Perniško, Ledavsko in Gajševsko jezero ̶ ki vsa sodijo med hiperevtrofna. V zadnjih letih se je koncentracija fosforja v Ledavskem in Gajševskem jezeru močno povečala, medtem ko v Perniškem ostaja primerljiva s preteklimi obdobji. Analize fitoplanktona potrjujejo, da so vsi trije zadrževalniki v slabem trofičnem stanju, kar odraža njihovo preobremenjenost s hranili.
Šmartinsko in Slivniško jezero sta plitva evtrofna zadrževalnika v osrednji Sloveniji, s koncentracijo fosforja od 35 do 100 µg P/L. Analize fitoplanktona kažejo na zmerno trofično stanje.
Med evtrofna jezera sodi tudi rudniško-ugrezninsko Velenjsko jezero, kjer povprečna letna koncentracija fosforja dosega 66 µg P/L. Zaradi stalne razslojenosti in omejenega kroženja snovi v njem potekajo posebni produkcijski procesi, ki niso primerljivi z drugimi predalpskimi jezeri. Trofično stanje na podlagi fitoplanktona je zato mogoče ocenjevati le za zgornje prezračene plasti, kjer je bilo v obdobju 2014–2019 ocenjeno kot dobro. Posebnost Velenjskega jezera je, da večji del primarne produkcije ustvarjajo fotosintetske žveplene bakterije v globljih plasteh brez kisika.
V obeh naravnih jezerih, Blejskem in Bohinjskem jezeru, so koncentracije fosforja bistveno nižje in stabilnejše kot v zadrževalnikih. Bohinjsko jezero se s povprečno koncentracijo fosforja 5 µg P/L uvršča med referenčna oligotrofna alpska jezera v evropskem merilu ter že vrsto let dosega zelo dobro trofično stanje. Blejsko jezero pa je zaradi večjih pritiskov iz poseljenega pojezerja precej bolj obremenjeno. Po uspešnem procesu reoligotrofikacije po izgradnji sistema Radovna-natega (1964–1980/82) in kasnejši sanaciji kanalizacije (1987-2020) se povprečne letne koncentracije celotnega fosforja gibljejo med 10 in 15 µg P/L, kar ga uvršča med mezotrofna jezera. Ocena ekološkega stanja na podlagi fitoplanktona je zmerna, na meji z dobrim stanjem.
Zadrževalniki Klivnik, Mola in Vogršček na jugozahodu Slovenije v povodju jadranskih rek so v primerjavi z zadrževalniki osrednje in severovzhodne Slovenije manj obremenjeni s fosforjem, vendar kažejo rahel trend naraščanja koncentracij. Analize fitoplanktona za zdaj potrjujejo dobro trofično stanje.
Padajoč trend koncentracij fosforja je v zadnjih letih izraziteje zaznati le v Velenjskem jezeru, ki pa zaradi svojstvenih hidroloških in geokemičnih značilnosti ne odraža splošnih razmer v slovenskih jezerih. V večini drugih vodnih teles stanje ostaja nespremenjeno ali se celo slabša, kar kaže na pomanjkanje učinkovitega zmanjšanja obremenitev. V zadrževalnikih se koncentracije med posameznimi leti močno spreminjajo, kar je posledica ne le obremenitev, temveč tudi naravnih hidroloških razmer ter režimov upravljanja, povezanih z njihovo rabo in namenom.
Metodologija
Cilji povzeti po:
Direktiva o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike 2000/60/ES (vodna direktiva, 2000/60/ES).
Podatki za Slovenijo:
Metodologija zbiranja podatkov:
Podatki se zbirajo v skladu z metodologijami in zahtevami Uredbe o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16 in 44/22) ter na podlagi programov monitoringa pripravljenih v skladu s Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda (Ur. l. RS, št. 10/09, 81/11, 73/16 in 44/22).
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
V kazalcu so zajete povprečne letne koncentracije celotnega fosforja v obdobju 2006-2024. Na njihovi podlagi so oblikovana tri ocenjevalna obdobja, za katera so bile pripravljene ocene ekološkega stanja za potrebe Načrtov upravljanja voda (NUV):
- 1. NUV: 2006–2008,
- 2. NUV: 2009–2015 in
- 3. NUV: 2014–2019.
Na podlagi teh načrtov pristojno ministrstvo v skladu z vodno direktivo ter z zahtevami, prenesenimi v slovenski pravni red, določa ukrepe za doseganje dobrega ekološkega stanja oziroma potenciala vodnih teles površinskih voda.
V redni monitoring ekološkega stanja jezer so od leta 2003 vključena vsa vodna telesa s površino večjo od 0,5 km2. Poleg naravnih jezer, Blejskega in Bohinjskega, so v program zajeti tudi vsi večji zadrževalniki ter rudniško-ugrezninsko Velenjsko jezero. Presihajoče Cerkniško jezero zaradi posebnih hidroloških značilnosti ni primerljivo s stalnimi jezeri, zato vsebnost fosforja in fitoplankton nista ustrezna kazalca njegove trofičnosti. Stanje vodotokov, ki pritekajo na Cerkniško polje in občasno poplavljajo, se zato spremlja v okviru monitoringa površinskih vodotokov. Podobno se ločeno ocenjuje tudi trofično stanje Ptujskega in Ormoškega jezera, ki imata izrazitejši rečni kot jezerski značaj.
Osnovni parameter za spremljanje hranil v jezerih je celotni fosfor, izražen v μg P/L. Vrednoti se na osnovi letnega povprečja, izračunanega iz najmanj štirih meritev, opravljenih v različnih hidroloških obdobjih. Če je v posameznem jezeru opravljen zajem več vzorcev po globinski vertikali, se koncentracija izrazi kot uteženo povprečje glede na volumne globinskih plasti.
Do leta 2007 smo trofičnost jezer in zadrževalnikov ocenjevali po kriterijih OECD (OECD, 1982), ki na podlagi povprečne letne koncentracije fosforja, dušika, prosojnosti in klorofila a razvrščajo jezera v pet trofičnih razredov.
|
tip jezera |
Fosfor celotni (TP) |
Dušik celotni (TN) |
Prosojnost |
Prosojnost |
Klorofil-a |
Klorofil-a |
|
|
(povprečje ) |
(povprečje) |
(povprečje) |
(minimum) |
(povprečje) |
(maksimum) |
|
|
(µg P/L) |
(µg N/L) |
(m) |
(m) |
(µg/L) |
(µg/L) |
|
ultra-oligotrofno |
< 4 |
< 200 |
> 12 |
> 6 |
< 1 |
< 2,5 |
|
oligotrofno |
< 10 |
200 - 400 |
> 6 |
> 3 |
< 2,5 |
< 8 |
|
mezotrofno |
10 - 35 |
300 - 650 |
6 - 3 |
3 - 1,5 |
2,5 - 8 |
8 - 25 |
|
evtrofno |
35 - 100 |
500 - 1500 |
3 - 1,5 |
1,5 - 0,7 |
8 - 25 |
25 -75 |
|
hiperevtrofno |
> 100 |
> 1500 |
< 1,5 |
< 0,7 |
> 25 |
> 75 |
Tabela 1: Pet trofičnih razredov, razdeljenih glede na povprečne letne koncentracije fosforja, dušika, prosojnosti in klorofila a (OECD, 1982)
Od leta 2007 se skladno z zahtevami vodne direktive za vrednotenje trofičnosti jezer uporablja Metodologija vrednotenja ekološkega stanja jezer na podlagi fitoplanktona (Ministrstvo za okolje in prostor, 2016). Na podlagi prirejene Metodologije je od leta 2009 ovrednoteno tudi trofično stanje zadrževalnikov (ARSO, 2015). Metodologija temelji na multimetrijskem indeksu fitoplanktona, ki vključuje skupni biovolumen, koncentracijo klorofila a ter vrstno sestavo fitoplanktona, izraženo z Brettum indeksom. Glede na ta indeks se trofičnost vodnih teles razvršča v pet razredov: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo stanje. Izhodišče ocenjevanja predstavljajo odstopanja od referenčnih razmer, ki so specifične za posamezne ekološke tipe jezer. Referenčne razmere so določene na osnovi hipotetične koncentracije fosforja v idealnih pogojih brez človekovega vpliva ter izmerjenih vrednosti parametrov v različnih jezerih in zadrževalnikih. Vsi parametri za oceno ekološkega stanja na podlagi fitoplanktona so bili ovrednoteni v skladu z navedeno metodologijo.
Poleg fitoplanktona se za oceno trofičnosti jezer uporablja tudi Metodologija vrednotenja ekološkega stanja na podlagi fitobentosa in makrofitov (Ministrstvo za okolje in prostor, 2016). Za zadrževalnike pa ustrezna prilagojena različica še ni na voljo.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Povprečne letne koncentracije celotnega fosforja v µg P/L v jezerih in zadrževalnikih |
µg P/L
|
Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2025 |
2006-2024 |
Od leta 1994
|
Obdobno (za naravna jezera letno, za umetna jezera in zadrževalnike pa na vsaki dve leti). |
10.09.2025 |
Da |
|
Povprečne koncentracije celotnega fosforja v µg P/L v jezerih in zadrževalnikih v izbranih obdobjih NUV |
µg P/L
|
Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2025 |
2006-2024 | Od leta 1994 | Obdobno (za naravna jezera letno, za umetna jezera in zadrževalnike pa na vsaki dve leti). | 10.09.2025 |
Da |
|
Ocena trofičnega stanja jezer in zadrževalnikov na podlagi fitoplanktona v izbranih obdobjih NUV |
REK vrednost (nima enote) |
Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2025 |
2006-2024 | Od leta 1994 | Obdobno (za naravna jezera letno, za umetna jezera in zadrževalnike pa na vsaki dve leti). | 10.09.2025 |
Da |
Opredelitev kazalca
- Relevantnost kazalca: 2
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
- Točnost uporabljenih podatkov: 1
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
- Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
- Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
- ARSO, 2015. Ocena stanja jezer v Sloveniji v letu 2014. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. URL: http://www.arso.gov.si/vode/jezera/Poročilo JEZERA _2014.pdf (2. 2. 2021).
- OECD, 1982. Eutrophication of Waters. Monitoring, Assessment and Control. Paris, Organisation for Economic Co-Operation and Development.
- Metodologija vrednotenja ekološkega stanja jezer na podlagi fitoplanktona, Ministrstvo za okolje in prostor, 2016
- Metodologija vrednotenja ekološkega stanja jezer na podlagi fitobentosa in makrofitov, Ministrstvo za okolje in prostor, 2016