KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Po letu 2005 se je bruto bilančni presežek dušika gibal med 32 in 69 kg na ha kmetijskih zemljišč z neizrazitim trendom zmanjševanja. V povprečju zadnjega petletnega obdobja je bila ciljna vrednost (manj kot 50,4 kg na ha) dosežena. V letu 2022 se je bilančni presežek dušika glede na leto pred tem zelo povečal (od 46,2 na 69,1 kg na ha). Ciljna vrednost (manj kot 49,4 kg na ha) s tem ni bila dosežena. Povečanje presežka pripisujemo sušnim razmeram, ki so povzročile zmanjšanje odvzema dušika s kmetijskimi rastlinami.

Neutral

Večina obnove slovenskih gozdov še vedno poteka po naravni poti, s katero zagotavljamo stabilnost bodočih gozdnih sestojev in se prilagajamo spreminjajočim se rastiščnim razmeram, ki so posledica podnebnih sprememb. Obnova s sadnjo sadik in setvijo semena (umetna obnova) le dopolnjuje naravno obnovo takrat, ko se pojavijo motnje pri naravni obnovi gozda, ko ni možnosti za naravno nasemenitev, ob nevarnostih razvoja erozijskih procesov na razgaljenih gozdnih površinah (npr. zaradi ujm prizadeti sestoji) ali ko želimo spremeniti obstoječo, neustrezno drevesno (vrstno) sestavo gozda.

Neutral

Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov v Sloveniji praviloma predstavljajo majhen delež izpustov v sektorju LULUCF, vendar so v posameznih letih zaradi večjih požarov lahko izrazito povečani. Največji izpusti v obdobju spremljanja so bili zabeleženi leta 2022, ko je na Goriškem Krasu pogorelo več kot 3.000 ha gozdnih površin. Zaradi višjih temperatur, pogostejših in izrazitejših suš ter vročinskih valov se lahko v prihodnje poveča tveganje za nastanek in širjenje gozdnih požarov, kar pomeni večjo negotovost pri emisijski bilanci ter možnost pogostejšega pojavljanja emisijskih vrhov.

Bad

Skupni letni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je leta 2025 znašal 1.319 GWh, skupno letno zmanjšanje izpustov CO2 pa 306 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 39 %, zmanjšanje izpustov CO2 pa celo za 45 %. Nižje vrednosti so bile dosežene samo v obdobju pred letom 2019. Cilji za leto 2030 so bili določeni na podlagi projekcij za pripravo NEPN 2024 z uporabo metod za izračun prihrankov. Indikativni vrednosti leta 2025 nista bili doseženi.

Neutral

Skupni izpusti TGP v sektorju ETS so se leta 2024 po šestih zaporednih letih zmanjševanja povečali za 9,3 % glede na leto prej. Povečanje je posledica višjih izpustov v vseh skupinah, predvsem pri proizvodnji električne energije in toplote ter v predelovalnih dejavnostih. Kljub povečanju so izpusti ostali med najnižjimi v opazovanem obdobju. Na ravni EU je za sektor ETS sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005.

Neutral

Skupna energetska učinkovitost rabe končne energije se je v obdobju 2005–2024 izboljšala za 30 %.  Največ je k temu prispeval industrija, sledijo gospodinjstva, daleč najmanj pa promet. Prihranki energije so leta 2024 glede na leto 2005 znašali 1.724 ktoe oz. 44 % rabe končne energije sektorjev industrija, promet in gospodinjstva.