KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Pogostost in intenziteta hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se v zadnjih desetletjih povečujeta. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981-2025 se jih kar 8 uvršča v obdobje po letu 2000. Suše večje intenzitete se v večjem delu države najpogosteje pojavljajo pozimi, medtem ko so blažje oblike suše značilne predvsem za jesen. Izjema so vodonosniki na Primorskem in v Ljubljanski kotlini, kjer suše največje intenzitete nastopijo poleti. V obdobju povečane rabe podzemne vode med junijem in septembrom je opazen trend naraščanja pojava izrednih suš.

Bad

Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj in hladilnik, vse več je pomivalnih in sušilnih strojev ter mikrovalovnih pečic. Medtem ko se na eni strani zmanjšuje poraba elektrike in drugih virov zaradi hitrih in izjemnih tehnoloških izboljšav (kot so denimo pametni aparati), pa se hkrati povečuje število teh aparatov v gospodinjstvih, kar izničuje dosežke pri učinkoviti rabi virov. To dogajanje običajno označimo kot »povratni učinek« (Rebound effect).

Bad

Gospodinjstva v nižjih dohodkovnih razredih zdravstveno stanje samoocenjujejo slabše kot gospodinjstva v višjih dohodkovnih razredih, na splošno pa je samoocena zdravstvenega stanja prebivalcev Slovenije relativno visoka. Leta 2019 je bilo v Sloveniji dobra tretjina odraslih (od 18 do vključno 64 let) s čezmerno telesno maso in skoraj petina predebelih. Narašča debelost, ki je v porastu pri najstarejših, pa tudi pri otrocih. Glede na količinska priporočila zdravega krožnika se zaužije še vedno premalo (zlasti sveže) zelenjave (le 1/3 priporočenih količin), sadja pa zadovoljivo.

Neutral

Število in površina požarov med leti močno niha, saj je pojavnost odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu. V Sloveniji je najbolj ogrožen zahodni, submediteranski del države. Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe prispevale k večji požarni ogroženosti tudi v vzhodnih delih Slovenije.

Good

Eden poglavitnih virov izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji je cestni promet, pri čemer osebna vozila prispevajo kar 20 % vseh izpustov TGP. Ocenjuje se, da je v Sloveniji zaradi manjše vloge javnega potniškega prometa potrebno kar 2/3 zmanjševanja izpustov TPG doseči z elektrifikacijo voznega parka, ki narekuje zamenjavo obstoječih vozil na fosilna goriva z električnimi vozili (baterijskimi in priključnimi hibridi).

Bad

Od leta 2017 se je raba biogoriv v prometu začela povečevati, saj so distributerji upravičeni do dodatka k ceni goriv zaradi primešavanja, poleg tega pa je bila sprejeta tudi nova uredba o OVE v prometu. V letu 2020 je bil tako dosežen 10,9 % delež OVE v prometu. Biogoriva so k temu deležu prispevala 94 %, pri čemer so v izračunu deleža OVE nekatera biogoriva pomnožena z multiplikativnimi faktorji. V rabi energije v prometu so biogoriva leta 2020 predstavljala slabih 6 %, pri čemer je bila 1/6 naprednih biogoriv.