V Sloveniji je leta 2023 nastalo nekaj več kot 1,1 milijon ton komunalnih odpadkov, kar je 7 % več kot leto prej, od tega jih je bilo 69 % zbranih ločeno. 26 % od vseh nastalih komunalnih odpadkov je predstavljala odpadna embalaža. Leta 2023 je v Sloveniji nastalo skoraj 294.000 ton odpadne embalaže, od tega je bilo za več kot petino odpadne plastične embalaže.

V zadnjih letih število vzorčnih mest, kjer posamezni pesticidi presegajo standard kakovosti upada. Prav tako se znižuje tudi vsebnost pesticidov v podzemni vodi. V predelih Slovenije, za katere je značilna intenzivna kmetijska dejavnost, nekateri pesticidi še vedno presegajo standard kakovosti.

Delež odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), zavržene med mešane komunalne odpadke je na letni ravni v obdobju 2020-2023 predstavljal v povprečju 0,8 % zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Še nižji je bil delež odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA), ki je v istem obdobju na letni ravni predstavljal povprečno 0,03 % vseh zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Količina ločeno zbrane OEEO se z leti povečuje. V Sloveniji je bilo leta 2023 ločeno zbrane nekaj več kot 16.600 ton OEEO, kar je skoraj 8 % več kot leta 2022.

Povprečna zasedenost avtomobilov v Sloveniji se znižuje. Pri tovornem prometu težkih tovornih vozil se povprečna zasedenost povečuje, kot posledica večanja deleža vlačilcev v tovornem prometu, ki ima večjo nosilnost. NEPN poudarja pomen povečanja zasedenosti vozil – npr. s spodbujanjem sopotništva, razvojem ustrezne infrastrukture in učinkovitejšo organizacijo tovornega prometa – kot pomembnega prispevka k zmanjšanju emisij TGP in rabe energije, ob hkratnem upravljanju prometnega povpraševanja in preusmerjanju v trajnostnejše oblike prevoza.

Spodbude, ki so v nasprotju z doseganjem cilja zmanjševanja izpustov TGP, se je po letu 2021 ponovno povečala, predvsem zaradi obsežnih interventnih ukrepov, povezanih z rastjo cen energije. Brez upoštevanja teh ukrepov se spodbude v letu 2023 niso bistveno spremenile v primerjavi z letom 2020, njihova vrednost pa se je povečala za približno 5,7 %. Največji delež še naprej predstavljajo vračila trošarin za dizelsko gorivo (38 % vseh spodbud), sledijo »feed-in« tarife za zemeljski plin v obratih SPTE ter oprostitve trošarin v energetiki.