KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Slovenci smo veliki ljubitelji mesa. Podatki za leto 2021 kažejo, da pojemo precej  mesa (tu so vštete vse vrste mesa), to je 89,28 kg na prebivalca;  evropsko povprečje je 69,3 kg.  Smo tudi veliki potrošniki jajc, s katerimi smo skoraj samozadostni, medtem ko je uživanje rib skromno in se še zmanjšuje. Ob vsem pa ne gre prezreti količin odpadne hrane. Prebivalec Slovenije je v 2022 zavrgel v povprečju 72 kg hrane, največ odpadne hrane pa nastaja v gospodinjstvih.

Bad

Pogostost hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se v zadnjih desetletjih povečuje. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981-2024 se jih kar 8 uvršča v obdobje po letu 2000. Intenzivnejše suše podzemne vode se pogosteje pojavljajo pozimi, medtem ko se blažje oblike suše značilne predvsem za jesen. Predvsem v obdobju povečane rabe podzemne vode med junijem in septembrom z leti narašča tudi intenziteta hidroloških suš.

Good

V letu 2022 je 97,5 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2023 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 31,8 % od leta 2005 pa za 15,6 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Bad

Uvajanje novih tehnologij z namenom zmanjševanja izpustov iz prometa se je v zadnjem obdobju (2013-2023), tako v Sloveniji kot tudi v evropskih državah, močno povečalo med vsemi kategorijami vozil. Nove tehnologije se najhitreje uvajajo pri avtomobilih na dizelski pogon. Uvajanje novih tehnologij ter doseganje EURO standardov je v Sloveniji in v evropskih državah v najmanjši meri prisotno med mopedi in motocikli. V Sloveniji izstopa visok delež mestnih avtobusov ter težkih tovornih vozil, ki uporabljajo naprednejše, okolju prijaznejše tehnologije.

 

Bad

Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, v Sloveniji že dalj časa doživlja rast – od osamosvojitve se je podvojilo. Med leti 2008 in 2015 je lastništvo osebnih avtomobilov v Sloveniji zaradi gospodarske recesije raslo nekoliko počasneje, od leta 2015 pa rast spet intenzivnejša. Izjema sta bili pandemični leti 2020 in 2021. Stopnja motorizacije (izražena v številu osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev) v Sloveniji presega povprečno stopnjo motorizacije v EU, hkrati pa presega tudi vrednosti v številnih gospodarsko razvitejših državah EU.

Bad

Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa so se v Sloveniji med leti 1986 - 2022 skoraj potrojili.  Tudi v EU izpusti TGP iz prometa v povprečju presegajo gospodarsko rast, vendar bistveno manj kot v Sloveniji; v obdobju 1990-2022 so v EU-28 narasli za skoraj četrtino. Glavni vir TGP je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 % vseh izpustov TGP iz prometa. Večinski delež, ki ga imajo v Sloveniji izpusti iz prometa v skupnih izpustih TGP in premalo učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje, otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti.