Lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME) sta najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju prenašajo klopi. V obdobju od leta 2014 do 2023 je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj manj kot 3.000 do preko 7.000 bolnikov z LB ter povprečno 105 prijav KME (največ v letu 2020 - 187, najmanj 2015 in 2021 - 62 primerov). Zaradi podnebnih sprememb, ki vplivajo na širitev habitatov klopov in podaljšujejo sezono njihove aktivnosti, je tveganje za okužbe v prihodnje lahko večje. Boljša seznanjenost in preventiva posameznikov sta ključna dejavnika za zmanjšanje bremena obeh bolezni.

Podatki za Slovenijo kažejo, da je v zadnjih petih letih zaradi bolezni dihal umrl en dojenček, in sicer v letu 2021, kar predstavlja 11,1 % vseh umrlih dojenčkov v tistem letu. Raziskave so pokazale, da je onesnaženost zraka povezana z večjo umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal. Vendar pa je ta povezava kompleksna, saj nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so prisotnost alergenov, izpostavljenost cigaretnemu dimu, prehrana in življenjski slog.

Leto 2022 je bilo za proizvodnjo električne energije v Sloveniji izjemno, saj je bila zaradi težav z dobavami premoga proizvodnja iz trdnih goriv najnižja od leta 1992, suša pa je prav tako znižala proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. To je pripeljalo do rekordnega deleža jedrske energije pri proizvodnji električne energije (42 %) in zelo nizke skupne proizvodnje (13,4 TWh), najnižje od leta 1999. Delež domače proizvodnje električne energije je bil 71 %, kar je pod ciljem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, letna proizvodnja pa za 40 % nižja od bruto rabe.

Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo 17,4 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (62,1 %), sledijo travinje (13,5 %) in njive (10,5 %). Obseg pozidanih površin na VVO se povečuje, zmanjšan obseg njiv in večji delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč pa nakazujeta na pozitivne spremembe v smeri ekstenzifikacije rabe.

Velika večina registriranih osebnih avtomobilov še vedno poganjajo konvencionalna pogonska goriva (motorni bencin in dizelsko gorivo). Delež vozil na alternativni pogon se je v obdobju od leta 2019 do 2022 sicer podvojil, a še vedno ostaja zelo majhen.