Za obdobje 2008-2022 indeks ptic kmetijske krajine znaša 73,9, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 56,3. Štirinajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih osmih letih.

Leto 2024 je bilo že drugo nadpovprečno vodnato leto zapored, ko se suša površinskih voda ni pojavila v nobenem četrtletju. Kljub temu pa je v zadnjih dvajsetih letih suša površinskih voda postala pogostejša in intenzivnejša v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Opazna je tudi večja spremenljivost med posameznimi leti. Izmenjujejo se zelo suha in zelo mokra leta z vmesnimi obdobji hidrološko običajnih let. Intenzivnost suše v rastni sezoni je vse pogostejša, vendar v zadnjem desetletju manj izrazita kot v prejšnjem.

Stanje na področju divjadi je v Sloveniji ugodno, večjih bolezenskih epidemij ni zaznati. Število rastlinojedih parkljarjev in divjih prašičev se je znižalo. Zaskrbljujoča je povečana izguba osebkov v prometu. Znižala se je absolutna višina škode, ki jo povzroča divjad.
Upravljanje vključuje vse živalske in rastlinske vrste. Poseganje v populacije divjadi temelji na lovsko upravljavskih načrtih, ki jih po predpisanem postopku na MKGP v sprejem posredujejo strokovne službe Zavoda za gozdove Slovenije.