Kazalec »Proizvodnja obnovljive energije iz kmetijskih virov« je definiran z dvema parametroma:

1. Primarno energijo proizvedena iz kmetijskih virov (električna energija iz bioplinskih naprav vključenih v podporno shemo) in

2. Kmetijsko površino na kateri rastejo rastline za proizvodnjo energije (oljna ogrščica).

Glavni obnovljivi vir energije v Sloveniji, ki izvira iz kmetijstva, je bil v letu 2024 bioplin. Drugi kmetijski viri obnovljive energije še niso zaživeli.

Razvoj kmetijskih bioplinskih naprav se je v Sloveniji začel potem ko je vlada RS po letu 2002 določila ustreznejše odkupne cene in premije za kvalificirane proizvajalce električne energije (za bioplinske naprave). Te poleg gnojevke ali gnoja uporabljajo tudi druge substrate, povečini energetske rastline, ki imajo dober izplen metana oziroma bioplina. Po letu 2012 za nove bioplinske naprave ni več podpore, če uporabljajo kot substrat glavne poljščine. S tem se je zmanjšal interes investitorjev v gradnjo novih BN.

Pred letom 2016 so bioplinske naprave po izgradnji in ob izpolnjevanju pogojev pridobile podporo le z vlogo Agenciji za energijo. Z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, UL RS, št. 74/2016 pa se podpora za nove bioplinske naprave dodeljuje preko razpisov, kjer vsak prijavitelj ponudi svojo ceno, ki ne sme biti višja od referenčne cene. Izbrani pa so le najugodnejši prijavitelji. Tak način vstopanja v podporno shemo tudi ne vzpodbuja investitorje v gradnjo novih bioplinskih naprav. Od leta 2016 do 2024 je bilo celo sprejeto nekaj bioplinskih naprav v sistem podpor, vendar na koncu ni bila izgrajena nobena nova bioplinska naprava.

Nekatere bioplinske naprave so locirane na isti lokaciji. Nekatere izmed teh bioplinskih naprav so pogojno kmetijske, saj uporabljajo tudi substrate, ki ne izvirajo iz kmetijstva. Nekatere bioplinske naprave ne delujejo več (Ihan, Ecos Lendava). Nekatere so zamenjale lastnike, nekaj jih je bilo celo na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Do konca leta 2024 se je bioplin uporabljal le za proizvodnjo električne in toplotne energije. Proizvedena toplotna energija se delno izkorišča za sam tehnološki proces anaerobne fermentacije, večji del toplote pa je pogosto premalo izkoriščen. Uporaba biometana (dodatno prečiščenega bioplina) kot pogonskega goriva pri nas še ni stekla, čeprav imamo v Sloveniji v letu 2024 že precej vozil (se lahko dopiše okvirno oceno?) na stisnjen zemeljski plin ali bioplin (biometan). Nekatere bioplinske naprave pa po koncu petnajstletnega sistema podpor resno razmišljajo o proizvodnji biometana, kar bi jim omogočilo vstop v novo podporno shemo. Bioplinska naprava v madžarski lasti je leta 2025 začela s čiščenjem bioplina v biometan. Ker biometan v letu 2025 še nima finančne podpore kot OVE, proizvedeni biometan vozijo na Madžarsko.

Na sliki KM24-1 je prikazana proizvodnja električne energije iz «kmetijskih« bioplinskih naprav vključenih v podporno shemo za električno energijo proizvedeno iz OVE. Največja proizvodnja je bila leta 2011. Nato pa je proizvodnja imela trend padanja. Tako da je v letu 2024 bila proizvodnja električne energije 5,18 kToe. Tak padec je zaradi izteka petnajstletne pravice do podpore za proizvedeno električno energijo. Bioplinska naprava po izteku pravice do podpore lahko še vedno deluje in prodaja električno energijo po tržnih cenah. Njihova proizvodnja pa ni prikazana v tem kazalcu. Vzroki za trend padanja prikazane proizvodnje električne energije pa so tudi drugi kot na primer suše, pomanjkanje vhodnih substratov, finančne težave, menjave lastnikov, zaprtje delovanja itd.

V Sloveniji imamo tudi pridelavo oljnic, med katerimi je za energetske namene pomembna oljna ogrščica. Na sliki KM24-2 so prikazane njivske površine za pridelavo oljne ogrščice za obdobje od 2000 do 2024. Povprečni pridelek semena oljne ogrščice je v Sloveniji relativno majhen, saj znaša v obravnavanem časovnem obdobju med 1,8 in 3,6 t/ha, dolgoletno povprečje v obravnavanem časovnem obdobju pa je 2,6 t/ha.

V Sloveniji smo imeli tovarno biodizla »Biogoriva« v okviru Pinusa Rače. Sedaj tam ni več proizvodnje biodizla. V času proizvodnje pa so uporabljali rastlinsko olje domače in tuje pridelave. Doma v Sloveniji pridelana surovina – seme oljne ogrščice je bila pred leti stisnjena v domači oljarni BIEL v Brežicah. Vendar so to oljarno zaprli. V Sloveniji je na kmetijah sicer še nekaj manjših oljarn (mikro oljarn) za stiskanje oljne ogrščice, vendar tam pridobljeno olje ni namenjeno prodaji za izdelavo biodizla. Zaradi cenovnih razmer se veliko semena oljne ogrščice izvozi v tujino. Nadaljnja uporaba tega semena v tujini ni znana, možno je tako za pridobivanje olja za prehrano kot za energetske namene. Uporaba čistega rastlinskega olja pridobljenega iz oljne ogrščice kot goriva za pogon dizelskih vozil predstavlja v Sloveniji neznaten delež. V kolikor že obstaja, se to olje pridobiva v mikro oljarnah. Država Slovenija načeloma podpira uporab biogoriv. Čisti biodizel je popolnoma oproščen trošarine, mešanice biodizla in plinskega olja (dizelskega goriva) pa delno. Čisto rastlinsko olje kot energent (gorivo) pa je trošarinski izdelek za katerega je potrebno plačati trošarino, kar mu potem v končni ceni zmanjšuje konkurenčnost z dizelskim gorivom. Načeloma distributerji goriv domešavajo do 7 % biodizla v navadno dizelsko gorivo. V primeru predragega biodizla pa tudi plačujejo kazni za nevmešavanje obveznega deleža. Z majem 2024 je Petrol na dveh prodajnih mestih v Sloveniji začel ponujati HVO gorivo. Gorivo HVO (angl. krat. Hydrotreated Vegetable Oil) predstavlja novo generacijo biogoriv za pogon dizelskih motorjev vozil, traktorjev in različnih delovnih strojev. Surovino za HVO predstavljajo različne organske odpadne snovi, kot so npr. odpadna jedilna olja, odpadne živalske maščobe, itn. HVO se proizvaja s postopkom imenovanim hidrogeniranje pri katerem se molekularna struktura rastlinskega olja spremeni z uvedbo vodika. Pri uporabi HVO za pogon dizelskih motorjev se sprošča manj emisij, zato je bolj prijazen za okolje v primerjavi z mineralnim dizelskim gorivom. Je pa njegova cena v letu 2025 bistveno višja od navadnega dizelskega goriva.

V Sloveniji nimamo pridelave energetskih rastlin za pridobivanje bioetanola. Ravno tako na kmetijskih površinah nimamo pridelave – vzgoje zunajgozdnih nasadov hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrst. Stranski proizvodi pri rastlinski pridelavi, kot je na primer slama žit, se ne uporablja v energetske namene. Uporaba koruznega klasinca kot vir energije v biomasnih pečeh se na mehaniziran način z adaptiranim kombajnom za spravilo koruznega zrnja zbira le na enem kmetijskem gospodarstvu.

V Sloveniji se zadnja leta poskuša uvesti tudi agrofotovoltaiko. To je fotovoltaika na kmetijskih površinah, kjer se izvaja dvojna raba. Še vedno se prideluje kmetijske rastline, istočasno pa se pridobiva še električna energija iz fotovoltaičnih panelov. Agrofotovoltaika je lahko na različnih nosilnih konstrukcijah. Večina fotovoltaike je v Sloveniji nameščena na strehah, nekaj je tudi prostostoječe fotovoltaike na zemljiščih za katere je bilo potrebno spremeniti namembnost v gradbeno zemljišče. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano načeloma podpira agrovotovoltaiko v trajnih nasadih na konstrukcijah protitočnih mrež ali na rastlinjakih. V praksi pa agrofotovoltaike pri nas še ni. V letu 2025 je Kmetijski inštitut Slovenije začel testirati različne fotovoltaične panele v svojem sadovnjaku.

Evropski Common context indicators for rural development programs (2014-2020) vsebuje indikator CCI 43 - Production of revewable energy from agriculture and forestry. V njem so prikazani podatki za leto 2021 o proizvodnji obnovljivih virov energije iz kmetijstva, podatki o proizvodnji obnovljivih virov energije iz gozdarstva in podatki o celotni proizvodnji obnovljivih virov energije za ES 27 in njene posamezne države. Največjo proizvodnjo obnovljive energije iz kmetijstva ima Nemčija in sicer 10.347 kToe. Sledita Francija in Italija s 3.035 in 2.930 kToe. Celotna EU27 ima proizvodnjo 27.965 kToe obnovljivih virov iz kmetijstva, kar predstavlja 11,5 % delež med vsemi obnovljivimi viri energije.