Kazalec prikazuje časovni potek letnega temperaturnega primanjkljaja in presežka na izbranih reprezentativnih postajah v Sloveniji v obdobju 1961–2024. Prikazane so tudi njune predvidene spremembe do konca 21. stoletja za različne scenarije izpustov v Sloveniji in projekcija njunega trenda v Evropi.

Ogrevanje in hlajenje predstavljata velik vir porabe energije v poslovnih in zasebnih prostorih. Na podlagi poznavanja podatkov lahko potrebe po energiji bolje načrtujemo in se nanje odzivamo. Tako ohlajanje kot ogrevanje sta odvisna od zunanje temperature zraka, odvisna pa sta tudi od drugih dejavnikov, kot so zasnova in izolacija stavb, razpoložljivost, vrsta in energijska učinkovitost ogrevalnih in hladilnih sistemov, cena energije in stopnja dohodka ter vedenjski vidiki. Raba energije za ogrevanje je približno sorazmerna temperaturnemu primanjkljaju, sorazmernostni faktor je odvisen od zgoraj nanizanih dejavnikov. Odvisnost rabe energije za ohlajanje od temperaturnega presežka je bolj zapletena. Poleg naštetih dejavnikov je močno odvisna tudi od kratkovalovnega sevanja, torej ni linearno odvisna le od temperature zraka. Kljub temu pa temperaturni presežek uporabljamo za oceno rabe energije za hlajenje.

Zmanjšanje povpraševanja po ogrevanju prostorov lahko znatno zmanjša porabo energije in delno ali v celoti nadomesti povečanje povpraševanja po hlajenju. Pri tem velja, da so viri energije za ogrevanje lahko različni (nafta, plin, premog, elektrika, daljinsko ogrevanje), medtem ko je vir energije za hlajenje izključno električna energija. Posledično je sprememba povpraševanja po hlajenju v primerjavi s povpraševanjem po ogrevanju povezana z večjimi stroški, večjo spremembo povpraševanja po primarni energiji in večjimi vplivi na zmogljivost oskrbovalnih omrežij.

Temperaturni primanjkljaj in presežek (v nadaljevanju kazalnika) se uporabljata za oceno rabe energije, potrebne za ogrevanje oz. ohlajanje zgradbe. Raba energije je, poleg lastnosti same zgradbe, odvisna tudi od vremenskih razmer oz. zunanje temperature zraka. Ker sta kazalnika izpeljana iz dnevne povprečne temperature zraka, odražata njene lastnosti. Tako je temperaturni primanjkljaj največji v višjih legah, najmanjši pa v nižjih predelih Primorske. V obdobju 1991–2020 je bila med izbranimi postajami najvišja povprečna vrednost temperaturnega primanjkljaja na Kredarici (7502 Kdni), najnižja pa v Biljah (2398 Kdni). Obratno je pri letnem temperaturnem presežku: v enakem primerjalnem obdobju je ta znašal 179 Kdni na postaji Bilje, na postaji Kredarica pa 0 Kdni. To pomeni, da na Kredarici v primerjalnem obdobju ni bilo dneva z dnevno povprečno  temperaturo vsaj 21 °C.

Temperaturni primanjkljaj se je v Ljubljani v obdobju 1991–2020 zmanjšal za 13 % glede na obdobje 1961–1990, podobno je tudi na ostalih postajah. Relativna sprememba med obema obdobjema je pri presežku precej večja kot pri primanjkljaju. V Ljubljani se je tako v povprečju povečal za okoli 180 %. Na postaji Rateče so bila leta s temperaturnim presežkom v prvem obdobju redka in vrednosti presežkov majhne (le v enem letu se pojavi vrednost 10 Kdni, sicer precej manj), medtem ko so bila leta s temperaturnimi presežki v drugem obdobju pogosta in vrednosti presežkov večje (nekaj let tudi blizu 30 Kdni).

V obdobju 1991–2020 je na vseh postajah opazen trend zmanjševanja temperaturnega primanjkljaja za nekaj več kot 15 Kdni/leto. Največje naraščanje temperaturnega presežka v obdobju 1991–2020 je na postaji Bilje (okoli 3 Kdni/leto). Po letu 2020 se ob višjih temperaturah trend nadaljuje. Leta 2024 smo na Kredarici in v Ratečah beležili rekordno majhen temperaturni primanjkljaj, v Murski Soboti pa rekordno majhen primanjkljaj in rekordno velik presežek, leta 2022 pa v Ljubljani in Biljah rekordno velik presežek. Temperaturni presežek v primerjavi s temperaturnim primanjkljajem predvsem po letu 1990 kaže večjo medletno spremenljivost.

Glede na to, da projekcije podnebnih sprememb kažejo nadaljevanje trenda naraščanja temperature na območju cele Slovenije, pričakujemo nadaljnje zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja in povečanje temperaturnega presežka. Zato se bo v hladni polovici leta zmanjšala raba energije za ogrevanje zgradb, v topli polovici leta pa povečala raba energije za njihovo ohlajanje.

Modelske projekcije temperaturnega primanjkljaja kažejo na njegovo zmanjševanje do konca 21. stoletja po vseh uporabljenih scenarijih izpustov toplogrednih plinov (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5) v vseh sezonah in obdobjih na ravni cele države. Glede na povprečje primerjalnega obdobja 1981–2010 se bo do konca 21. stoletja letni primanjkljaj zmanjšal za približno 350 Kdni po optimističnem scenariju (RCP2.6), 550 Kdni po zmerno optimističnem scenariju (RCP4.5) in 1250 Kdni po pesimističnem scenariju (RCP8.5). Zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja bo najizrazitejše v višjih delih Slovenije. Spremembe bodo največje v zadnjem projekcijskem obdobju (2071-2100). Velikost sprememb je majhna poleti, kjer je že danes primanjkljaj zelo nizek, velika jeseni in spomladi, največja pa pozimi.

Do konca 21. stoletja se po vseh scenarijih izpustov pričakuje nadaljnje naraščanje temperaturnega presežka. Po scenariju RCP8.5 se slednji v povprečju po Sloveniji poveča za več kot 200 Kdni, po scenariju RCP4.5 in RCP2.6 pa približno 60 Kdni oz. 20 Kdni glede na povprečje primerjalnega obdobja. Spremembe na letni ravni izhajajo večinoma iz sprememb poleti. Po vseh treh scenarijih bodo največje spremembe temperaturnega presežka v nižjih predelih Slovenije, posebej na njenem jugozahodu, kjer bo konec stoletja na letni ravni večji za več kot 100 Kdni po RCP4.5 in več kot 250 Kdni po RCP8.5. V visokogorju in pozimi so spremembe zanemarljive.

V prihodnosti se bo povečalo tudi število dni, ko bo dnevna povprečna temperatura večja od izbranega temperaturnega praga po vseh scenarijih. Zato se bo sezona ohlajanja podaljšala, vedno več energije se bo porabilo za hlajenje.

Dogajanje v Sloveniji ne odstopa od dogajanja po Evropi. Trend za obdobje 1981–2017, ki ga je objavila Evropska agencija za okolje, kaže, da se tudi povsod po Evropi temperaturni primanjkljaj zmanjšuje, in sicer najbolj na njenem severu, kjer je tudi potreba po energiji za ogrevanje največja (Evropska agencija za okolje, 2021). Po drugi strani pa je povečanje temperaturnega presežka najizrazitejše na jugu Evrope, kjer je tudi največja poraba energije za ohlajanje. Trend pri obeh kazalnikih se bo nadaljeval vsaj do sredine 21. stoletja. Največje spremembe temperaturnega primanjkljaja se bodo nadaljevale na severu Evrope ter na njenem jugovzhodu. Po njihovih projekcijah je na območju Slovenije trend spremembe temperaturnega primanjkljaja med -2 in -4 Kdni po zmerno optimističnem in med -6 in -8 Kdni na leto po pesimističnem scenariju. Podobna velikost sprememb se pričakuje tudi v sosednjih državah. Projekcije temperaturnega presežka kažejo na največje povečanje na jugu Evrope. V Sloveniji bi spremembe bile med 1 in 1.5 Kdni na leto v višjih predelih in med 1.5 in 2 Kdni na leto v nižjih predelih po RCP8.5 ter do 1 Kdni na leto po RCP4.5. Pri tem se opazijo razlike med državami v soseščini: spremembe v Avstriji bodo manjše kot pri nas, spremembe v Italiji in na Hrvaškem pa večje.