Kazalec predstavlja letne količine nastalega, zbranega in kot gorivo uporabljenega odpadnega olja.

Odpadno olje je mineralno ali sintetično olje v tekočem ali poltekočem stanju, ki ni več primerno za uporabo, za katero je bilo namenjeno. Odpadno olje je zlasti:
- odpadno hidravlično olje,
- odpadno motorno, strojno in drugo mazalno olje,
- odpadno olje ali tekočina za toplotno izolacijo ali prenos toplote,
- odpadno ladijsko (kalužno) olje,
- drugo odpadno mineralno ali odpadno sintetično olje.
Za odpadno olje se ne šteje odpadno olje, ki ga njegov povzročitelj najpozneje v dvanajstih mesecih po nastanku mehansko očisti v napravi na kraju njegovega nastanka tako, da ga lahko ponovno uporabi za isti namen (Uredba o odstranjevanju odpadnih olj, Uradni list RS, št. 25/08).

V Sloveniji se temeljni sistem za zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadnih olj upošteva od leta 1998. Glavne usmeritve in zahteve za izdelavo programa ukrepov glede ravnanja z odpadnimi olji navajajo veljavni slovenski predpisi, posebno Uredba o odstranjevanju odpadnih olj, ki je usklajena z EU-direktivo o odstranjevanju odpadnih olj. Odpadna olja je prepovedano mešati z drugimi nevarnimi odpadki in snovmi. Povzročitelj mora svoje odpadno olje obvezno oddati zbiralcem, razen če ima sam dovoljenje za odstranjevanje oziroma predelavo. Urediti mora ustrezno prevzemno mesto. Imetniki odpadnih olj lahko svoja oddajo v zbiralnice, na ustrezna prevzemna mesta ali v zbirne centre zbiralcev odpadnih olj. Zbiranje lahko izvajajo le tisti, ki imajo ustrezno dovoljenje ministrstva. Vsak zbiralec mora imeti zbirni center in mora za zbrano odpadno olje zagotoviti predelavo ali odstranitev. Predelava odpadnih olj ima prednost pred odstranjevanjem, če obstajajo tehnične možnosti in če stroški predelave niso nesorazmerno višji od stroškov odstranitve. K predelavi se prišteva tudi energetska izraba odpadnega olja – sosežig po postopku predelave R1. Natančnejšo analizo ravnanja z odpadnimi olji v Sloveniji izvajamo le za 18 klasifikacijskih številk odpadnih olj pri katerih ni prisotnega prevladujočega deleža vode.

V Sloveniji je od leta 2004 deset registriranih zbiralcev odpadnih olj. Količina nastalega, pa tudi zbranega odpadnega olja v povprečju narašča. Eden od razlogov za večje količine nastalega in zbranega odpadnega olja v letu 2005, so lahko razmere na tržišču. Za razlike med nastalimi in zbranimi količinami v posameznih letih pa domnevamo, da so posledica nepopolnega zajema poročevalcev, zlasti povzročiteljev (leto 2000 je prvo poročevalsko leto ), prav tako niso bili dolžni poročati tisti, katerih letna količina nastalih odpadnih olj je bila manjša od 20 kg oziroma 5 kg (sprememba Pravilnika o ravnanju z odpadki, Ur. l. RS, št. 13/03). V določenem letu je lahko količina zbranih olj nekaj višja od nastalega zaradi predhodnega skladiščenja. Po evidenci ARSO, večino odpadnega olja uporabimo kot gorivo.