Izmerjene koncentracije dušikovega dioksida in skupnih dušikovih oksidov v zunanjem zraku ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Zato ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi vegetacijo.

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM₁₀), delcev manjših od 2,5 µm (PM_2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2022 zmanjšali za 23 %, 33 % in 8 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Trend porabe živil po letu 2000 je v rahlem upadanju v skoraj vseh kategorijah. Eden od možnih razlag za ta upad so verjetno spremenjene prehranjevalne navade, ko manj jemo doma. Hkrati je viden izrazit trend rasti stroškov za hrano in pijačo. Rezultati mnogih raziskav kažejo, da od vseh živilskih kategorij okolje najbolj obremenjujejo mesni in mlečni izdelki. Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar dinamika rasti in struktura ekološke pridelave ne ustrezata povpraševanju.

Slovenci smo veliki ljubitelji mesa. Podatki za leto 2021 kažejo, da pojemo precej  mesa (tu so vštete vse vrste mesa), to je 89,28 kg na prebivalca;  evropsko povprečje je 69,3 kg.  Smo tudi veliki potrošniki jajc, s katerimi smo skoraj samozadostni, medtem ko je uživanje rib skromno in se še zmanjšuje. Ob vsem pa ne gre prezreti količin odpadne hrane. Prebivalec Slovenije je v 2022 zavrgel v povprečju 72 kg hrane, največ odpadne hrane pa nastaja v gospodinjstvih.

V Sloveniji se v zadnjih desetih letih hitro povečuje delež eno članskih gospodinjstev, ki imajo višje izdatke in tudi večji vpliv na okolje. Večina gospodinjstev poseduje vse običajne gospodinjske aparate (npr. pralni stroj, hladilnik itd.) in se v zadnjih letih hitro opremlja z novimi; tako poraba električne energije ne upada ampak rahlo narašča. Sicer gre največ elektrike za ogrevanje prostorov in vode ter kuhanje. Povečala se je tudi poraba elektrike za hlajenje, zmanjšala pa za razsvetljavo.