Za usmerjanje odpadkov v predelavo, prednostno v postopke recikliranja in priprave za ponovno uporabo, so sprejeti različni ukrepi. Za spremljanje njihovega izvajanja se zbirajo podatki o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi.

V Sloveniji je leta 2022 delež odloženih komunalnih odpadkov glede na vse nastale komunalne odpadke znašal 8,8 % ali nekaj več kot 90.000 ton. S tem je bil že dosežen cilj do leta 2035 zmanjšati količino na odlagališčih odloženih komunalnih odpadkov na 10 ali manj masnih % vseh nastalih komunalnih odpadkov. Odpadki so bili odloženi na 9 odlagališč nenevarnih odpadkov.

Za obdobje 2008–2024 indeks ptic kmetijske krajine znaša 77,1, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 58,3. Šestnajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih desetih letih.

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode), višanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.

Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti je leta 2023 znašalo 1.445 GWh. Večji del novega prihranka, 65 %, je bil tokrat dosežen z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance, kjer je bil izveden velik projekt izgradnje plinsko parne enote toplarne. Od ciljne vrednosti za leto 2023 so bili novi prihranki višji za več kot 200 %. Preseženi so bili tudi potrebni skupni letni prihranki za leto 2023 (za 100 %) in potrebni kumulativni prihranki za obdobje 2021–2023 (za 70 %).