Delež osutosti in poškodovanosti gozdov v Sloveniji je bil do leta 2020 razmeroma stabilen, z rahlim negativnim trendom. Po letu 2020 pa je sledilo poslabšanje stanja osutosti dreves.

Slovenija zadnja leta dosega slabše rezultate pri poročanju po osnovnem toku podatkov Evropske agencije za okolje (EEA) kot prejšnja leta. Leta 2019 smo dosegli 90 %, kar je tudi cilj EEA za povprečje vseh držav. V naslednjih letih smo dosegli okoli 83 %. V letu 2021 je 6 držav EEA doseglo 100 % poročanje, 9 držav je doseglo več kot 90 %. Ocenjevanih je bilo 11 najpomembnejših podatkovnih tokov, ki podpirajo pomembnejše okoljske odločitve.

Onesnažen zrak predstavlja tveganje za zdravje, saj je razlog za pojav bolezni in prezgodnje smrti v Evropi. Onesnaženje z delci PM_2.5 povzroča bolezni dihal, srca in ožilja ter nevrološka in presnovna obolenja. Število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti s PM_2.5 se v Sloveniji in v državah EU od leta 2005 zmanjšuje. V letu 2019 je bilo za Slovenijo ocenjenih 1.409 prezgodnjih smrti, v celotni Evropski Uniji pa 307.000. 

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2021 prispeval kar 40 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2021 zmanjšali za 72 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 75 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2021 zmanjšali za 53 %.

Zeleni ključ je mednarodni znak za okolje, ki se podeljuje nastanitveni se podeljuje turističnim nastanitvam in gostinskim obratov, ki si prizadevajo za okoljsko odgovornost in trajnostno ravnanje v turistični industriji. V Sloveniji je bilo leta 2022 certificiranih 143 obratov. V Evropski uniji je bilo leta 2021 certificiranih 3165obratov, na svetu pa 3165.