KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

V Sloveniji po oceni večino hrane uvozimo. Delež hrane domačega izvora se dolgoročno zmanjšuje. V letu 2022 je znašal le približno petino razpoložljive hrane na domačem trgu. Pred letom 2004 je bilo iz tujine uvožene manj kot polovica vse razpoložljive hrane, tako uvoz kot izvoz hrane pa sta se po vstopu Slovenije v EU občutno povečala. Izvoz se je povečal predvsem na račun nepredelanih, uvoz pa na račun predelanih proizvodov.

Good

Slovenija sodeluje v pobudi Evropski teden mobilnosti (ETM) že od vsega začetka, njeno izvajanje pa je v zadnjem desetletju postalo pomembna oblika promocije in spodbujanja trajnostne mobilnosti in celostnega načrtovanja prometa. Od začetka izvajanja leta 2002 je v pobudi ETM vsaj enkrat sodelovalo 136 slovenskih občin, vsa leta pa 7 občin. Število sodelujočih občin se skozi leta povečuje in je doseglo že skoraj polovico vseh občin. Gonilno silo pobude predstavlja mreža lokalnih koordinatorjev, ki jih podpira nacionalni koordinator ETM.

Bad

Dnevna mobilnost prebivalcev je temeljni kazalec delovanja in trendov razvoja prometnega sistema, posredno pa odraža tudi vplive prometnega sistema na okolje – večja kot je uporaba trajnostnih prevoznih načinov, manjši je vpliv prometnega sistema na okolje. Prebivalec Slovenije je v letu 2021 opravil v povprečju po 2,2 poti na dan, dolžina poti je bila povprečno 31 km (27 km v EU) in za to je porabil približno 52 minut (80 minut v EU). Več kot dve tretjini poti (67 %) je bilo opravljenih z avtomobilom, zgolj 3 % pa z javnimi prevoznimi sredstvi.

Bad

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2021 znašal 31,8 evro centov subvencije za 1 evro investicije, s čimer je bila z letom dni zamude dosežena letna ciljna vrednost 33 evro centov za leto 2020. V primerjavi z letom prej je bilo treba za 1 evro investicije nameniti 2,8 evro centa subvencije manj, saj se je ponovno zmanjšal finančni vzvod spodbud Eko sklada, tokrat za 3,3 evro cente. Po trenutno dostopnih podatkih se je finančni vzvod leta 2022 spet povišal, in sicer na 38,6 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije.

Neutral

Do leta 2021 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 255 GWh, izpustov CO2 pa za 63 kt. Vrednosti obeh kazalcev sta s tem še vedno zaostajali za letnima ciljnima vrednostima za leto 2020. Zaostanek je v veliki meri posledica premajhne intenzivnosti vlaganj v letih 2016 in 2017. Leta 2022 je bilo po trenutno dostopnih podatkih doseženo zmanjšanje rabe energije za 33 GWh, izpustov CO2 pa za 7,4 kt, s čimer kumulativni prihranek energije še vedno ni dosegel ciljne vrednosti za leto 2020.

Good

Biomasa fitoplanktona izražena kot koncentracija klorofila a odraža obremenjenost morskega okolja s hranilnimi snovmi. Koncentracije klorofila a kažejo na trend izboljšanja stanja slovenskega morja, saj je stanje v zadnjem obdobju ocenjeno kot dobro ali zelo dobro.