KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

V obdobju 1961–2023 se je srednja višina morja ob slovenski obali povečala. Primerjava vrednosti desetletnega drsečega povprečja v prvem (1961–1970) in zadnjem (2014–2023) desetletju meritev kaže, da se je srednja letna višina morja ob slovenski obali v dobrih 50 letih zvišala za okoli 10 cm. Zvišanje morske gladine med letoma 1961 in 1995 ni imelo statistično značilnega trenda, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa gladina začne naraščati. V obdobju po letu 1995 rast srednje letne višine morja znaša v povprečju 3,5 mm na leto.

Neutral

Letni izpusti NOx v Sloveniji so se do leta 2007 zmanjšali za skoraj 20 % v primerjavi z letom 1987. Zmanjšanje je posledica povečanja deleža vozil z vgrajenim katalizatorjem. Izpusti NOx so bili v letu 2007 za 1 % nižji od predvidene ciljne vrednosti.

Good

Letni izpusti NMVOC v Sloveniji so se do leta 2007 zmanjšali za 39 % v primerjavi z letom 1990. Zmanjšanje gre pripisati zmanjševanju izpustov v prometu z motornimi vozili, zaradi povečanja števila vozil, ki so opremljena s katalizatorji in implementaciji dveh uredb o emisiji HOS v zrak. Izpusti NMVOC so bili v letu 2007 za 1,7 % nižji od predvidene ciljne vrednosti.

Neutral

V naslednjih letih želimo doseči predvsem vzpostavitev in delovanje sistema ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji.

Good

Po sprejetju predpisa, ki ureja odpadke iz zdravstva, so se zbrane količine teh odpadkov povečale. Predvideva se tudi povečanje zbranih količin odpadnih zdravil saj bo do konca leta 2009 vzpostavljeno zbiranje tudi v lekarnah.

Neutral

Najbolj rodovitna kmetijska tla se v Sloveniji večinoma nahajajo na območjih, ki so s stališča izpiranja nitratov v podzemne vode najbolj ranljiva. To so predvsem območja vodnih teles podzemnih voda Krške, Dravske in Murske kotline, kjer v podzemni vodi ugotavljamo presežene koncentracije nitratov. Za ta območja so pretežno značilna plitva tla do globine 50 cm ter velik delež njiv v strukturi rabe tal, kar neugodno vpliva na nevarnost onesnaženja podzemnih voda z nitrati iz kmetijstva.