KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

Na znižanje izpustov SO2 iz prometa pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih (od leta 2009 je ta 10 mg/kg) tako za motorne bencine kot za dizelsko gorivo). Dovoljena koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v letu 2015 ni bila presežena niti v Sloveniji niti v EU-28, prav tako niso bile presežene dovoljene koncentracije v letalskem in ladijskem prometu. Svinec v tekočih gorivih cestnega prometa že nekaj let ni več prisoten, koncentracija benzena v motornih bencinih pa je nižja od predpisane vrednosti (1 % V/V). 

Good

V Sloveniji smo izpuste SO2 do leta 2007 zmanjšali za 94 % glede na leto 1980. Zmanjšanje je predvsem posledica manjših izpustov iz termoelektrarn in uporabe kakovostnejših goriv. Izpusti SO2 so bili v letu 2007 za 47 % nižji od predvidene ciljne vrednosti.

Good

Letni izpusti NMVOC v Sloveniji so se do leta 2007 zmanjšali za 39 % v primerjavi z letom 1990. Zmanjšanje gre pripisati zmanjševanju izpustov v prometu z motornimi vozili, zaradi povečanja števila vozil, ki so opremljena s katalizatorji in implementaciji dveh uredb o emisiji HOS v zrak. Izpusti NMVOC so bili v letu 2007 za 1,7 % nižji od predvidene ciljne vrednosti.

Neutral

V naslednjih letih želimo doseči predvsem vzpostavitev in delovanje sistema ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji.

Good

Po sprejetju predpisa, ki ureja odpadke iz zdravstva, so se zbrane količine teh odpadkov povečale. Predvideva se tudi povečanje zbranih količin odpadnih zdravil saj bo do konca leta 2009 vzpostavljeno zbiranje tudi v lekarnah.

Neutral

Najbolj rodovitna kmetijska tla se v Sloveniji večinoma nahajajo na območjih, ki so s stališča izpiranja nitratov v podzemne vode najbolj ranljiva. To so predvsem območja vodnih teles podzemnih voda Krške, Dravske in Murske kotline, kjer v podzemni vodi ugotavljamo presežene koncentracije nitratov. Za ta območja so pretežno značilna plitva tla do globine 50 cm ter velik delež njiv v strukturi rabe tal, kar neugodno vpliva na nevarnost onesnaženja podzemnih voda z nitrati iz kmetijstva.