Kazalec »površina zemljišč v ekološkem kmetovanju« je opisan z obsegom ekološkega kmetovanja, ki je finančno spodbujeno z ukrepi kmetijske politike (od leta 2023 je to Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027, prej Program razvoja podeželja 2014–2020). Gre za zemljišča, na katerih se izvajajo zahteve, ki jih določa Uredba (EU) 848/2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov. Skupna površina zemljišč, na katerih se izvaja ekološko kmetovanje, je nekoliko večja, saj se vsi ekološki kmetje ne vključujejo v ukrepe kmetijske politike.

V obdobju 2005–2022 se je površina zemljišč v ukrepu Ekološko kmetovanje več kot podvojila (od 20.477 na 50.540 ha). Ciljna vrednost, ki je bila za leto 2020 določena z OPTGP (44.000 ha), je bila presežena že leta 2018. Cilj Programa razvoja podeželja 2014−2020 je bil bolj ambiciozen (55.000 ha) in še ni dosežen. Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 določa še ambicioznejše cilje in pretekli trendi kažejo, da bo njihovo doseganje zelo velik izziv.

V ukrepu Ekološko kmetovanje je bilo v letu 2022 8,5 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Prevladuje travinje (79,8 % od vseh zemljišč v ukrepu ekološko kmetovanje). V ukrep ekološko kmetovanje je bilo vključenega 11,7 % vsega trajnega travinja in le 3,9 % vseh njiv in 6,1 % vseh trajnih nasadov. Ker je na travinje vezana reja travojedih živali, bi bilo z vidika izpustov toplogrednih plinov ugodneje, če bi ekološko kmetovanje izvajali na večjem deležu njiv. Trendi gredo v to smer. Od leta 2017 se je površina travnikov v ekološkem kmetovanju povečala za 11,1 %, površina njiv za 32,6 % in površina trajnih nasadov za 40,5 %.

V ekološkem kmetovanju je prepovedana uporaba mineralnih dušikovih gnojil in kmetje so zaradi tega prisiljeni izvesti vse ukrepe za zagotovitev učinkovitejšega kroženja dušika. Posledično se zmanjšujejo neposredni in posredni izpusti didušikovega oksida. Ob pozitivnih učinkih na področju izpustov didušikovega oksida pa ima lahko ekološko kmetijstvo negativne učinke na področju intenzivnosti izpustov metana, saj je izkoristek energije za prirejo mleka in mesa na ekoloških kmetijah pogosto slabši kot na konvencionalnih. Ob upoštevanju slednjega lahko zaključimo, da je z vidika izpustov TGP pomembno predvsem doseganje ciljev za njive in vrtove.