Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2022 zmanjšala za 38 %. Za 30 %  se je v istem obdobju zmanjšala tudi poraba rastlinskih hranil (N, P₂O₅, K₂O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je znašala 61 kg N, 25 kg P₂O₅ in 31 kg K₂O. V obdobju 2012–2019 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (57 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (63 kg N/ha).

Okužbe s hrano še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu. V letih od 2018 do 2022 je bilo v Sloveniji prijavljenih 1.152 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kapljični (902), sledijo kontaktni izbruhi (186) in izbruhi povzročeni s hrano (22).

Izpusti težkih kovin so se v Sloveniji v obdobju 1990-2021 zmanjšali, kar lahko v veliki meri pripišemo tako izvrševanju zakonodaje Evropske unije kot izboljšanem nadzoru in uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij.

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM₁₀), delcev manjših od 2,5 µm (PM_2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2021 zmanjšali za 21 %, 29 % in 20 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2021 zmanjšali za 62 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66 %, ogljikovega oksida za 70 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 54 % ter metana za 26 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona.