Kakovost kopalnih voda obalnega morja je odlična, kar Slovenijo uvršča v sam vrh med državami Evropske unije.

Kakovost celinskih kopalnih voda je v Sloveniji na visoki ravni, saj je večina razvrščena v razred »odlično«  kar je boljše kot v večini drugih držav EU.

Preobremenjenost s hranili je v Sloveniji še vedno glavni okoljski problem jezer in zadrževalnikov. V obdobju ocenjevanja 2014–2019 so bila od skupaj 11 vodnih teles v kategoriji jezer le 4 uvrščena v dobro ali zelo dobro trofično stanje. Najnovejši letni podatki kažejo, da izboljšanja ni, pri nekaterih jezerih pa koncentracija celotnega fosforja celo narašča. V obeh naravnih jezerih, Blejskem in Bohinjskem jezeru, so koncentracije fosforja bistveno nižje in stabilnejše kot v zadrževalnikih.

Vrednost kmetijske proizvodnje v Sloveniji v obdobju 1995–2024 niha, kar je lahko posledica sprememb v cenah kmetijskih pridelkov, sprememb v fizičnem obsegu proizvodnje ali kombinacije obojega. V zadnjem obdobju so bila ključna velika nihanja fizičnega obsega (in posledično vrednosti) kmetijske proizvodnje, predvsem v rastlinski pridelavi, v zadnjih letih pa sočasno tudi intenzivno nihanje cen pridelkov in cen inputov za kmetijstvo. Vrednost kmetijske proizvodnje, preračunana na prebivalca Slovenije, prav tako niha v analiziranem obdobju, z nekoliko negativnim dolgoročnim trendom.

Analiza založenosti tal z rastlinam dostopnim fosforjem (P₂O₅) in kalijem (K₂O) kaže velike razlike med rabami tal. Na njivah je oskrbljenost s P₂O₅ v 39 % vzorcev premajhna, sledijo dobro oskrbljena tla (34 %) in tla kjer je rastlinam dostopnega fosforja preveč (27 %). V trajnih nasadih je oskrbljenost s P₂O₅ enakomerno porazdeljena med vse razrede, kar kaže na raznolike pridelovalne prakse. Največji primanjkljaj fosforja je ugotovljen na trajnih travnikih, kjer ima kar 78 % tal prenizko vsebnost fosforja.