Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je v obdobju 2021–2024 znašal 1.130 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO₂ pa 264 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 3 %, zmanjšanje izpustov CO₂ pa povečalo za dober odstotek, s čimer je bilo najvišje v opazovanem obdobju. Cilji za leto 2030 so bili določeni na podlagi projekcij za pripravo NEPN 2024 z uporabo metod za izračun prihrankov. Obe indikativni vrednosti sta bili leta 2024 doseženi.

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2024 znašal 54,6 evro centov subvencije za 1 evro investicije, kar je 24,5 evro centov več kot leta 2023, ko je bil s 30,1 evro centa v opazovanem obdobju najbolj ugoden. Do povečanja je prišlo zaradi izvajanja naložb v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), pri katerih je bil finančni vzvod 98,8 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije. Brez upoštevanja teh projektov bi bil finančni vzvod leta 2024 26,6 evro centov.

Večina obnove slovenskih gozdov še vedno poteka po naravni poti, s katero zagotavljamo stabilnost bodočih gozdnih sestojev in se prilagajamo spreminjajočim se rastiščnim razmeram, ki so posledica podnebnih sprememb. Obnova s sadnjo sadik in setvijo semena (umetna obnova) le dopolnjuje naravno obnovo takrat, ko se pojavijo motnje pri naravni obnovi gozda, ko ni možnosti za naravno nasemenitev, ob nevarnostih razvoja erozijskih procesov na razgaljenih gozdnih površinah (npr. zaradi ujm prizadeti sestoji) ali ko želimo spremeniti obstoječo, neustrezno drevesno (vrstno) sestavo gozda.

V Sloveniji se, gledano dolgoročno, približno na pet let zgodi večji gozdni požar, zaradi česar so v teh letih sorazmerno večji tudi izpusti TGP. Največji izpusti TGP zaradi gozdnih požarov, odkar beležimo podatke, so bili leta 2022, ko je na Goriškem Krasu pogorelo več kot 3.000 ha gozdnih površin. Z višjimi temperaturami, sušami in pogostejšimi vročinskimi valovi je verjetno, da se bo tveganje za nastanek požarov povečalo, kar pomeni večjo negotovost in pogostejše emisijske vrhove.

Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v splošnem kažejo padajoč trend. Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov so se v letu 2023 zmanjšali za 1,5 % glede na leto prej, pri čemer več kot polovico oz. skoraj 61 % teh izpustov nastane zaradi osnovanja kmetijskih zemljišč. Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča so se glede na leto prej zmanjšali za 2,7 %. Največji delež izpustov (slabih 75 %) je prispevalo širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na kmetijska zemljišča.